Čeprav je v letu 2021 pandemija ponovno prevzela pozornost javnosti, se je tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu odvijala pomembna dinamika na področju okolja. Slovenija je bila deležna katastrofalne spomladanske pozebe, poletnih neurij s točo in rekordnih nalivov, kar je negativno vplivalo na proizvodnjo hrane, premoženje in zdravje ljudi. Drugod po Evropi so bili zabeleženi vročinski rekordi, številne uničujoče poplave in požari. Na svetovni ravni so posledice podnebnih sprememb povzročile suše, posledično pa lakoto na ravni celotnih držav ali regij. Pospešen je bil odlom ledenih gora na Antarktiki, Amazonski pragozd je v ozračje izpustil več CO2, kot ga je iz njega posrkal, beljenje pa je prizadelo že 98% Velikega koralnega grebena.
Poleg posledic podnebnih sprememb smo bili deležni tudi sprenevedanja in odlašanja z naslavljanjem vzrokov s strani odločevalcev. Čeprav se je v Sloveniji prepovedalo plastiko za enkratno uporabo in začelo z vzpostavljanjem nove zakonodaje o ravnanju z odpadki, pa se je nasprotno s predlogom zakona o vodah želelo omogočiti še večjo destrukcijo naravnih območij in povečati človeški vpliv na okolje. Poleg tega je bilo moč zaznati tudi prepočasno vključevanje sončnih elektrarn v distribucijsko omrežje. Vse to potrjuje manko resne in smiselne strategije na ravni države, ki je z obstoječim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom še vedno najslabša v Evropski Uniji. Na EU ravni je bila posodobljena zakonodaja (Fit for 55), kar je sicer zelo dobrodošlo, a še vedno premalo ambiciozno. Fit for 55 zvišuje cilje direktivam, ki so povezane s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, celostnim zmanjšanjem porabe energije in s tem izpustov v stanovanjskem sektorju, industriji in transportu ter cilje varovanja in regeneracije narave. Na svetovni ravni se sicer pozdravlja izboljšanje podnebnih ciljev Kitajske in ponovni vstop Združenih držav Amerike k Pariškemu sporazumu, vendar s takim pristopom ne bo moč ohraniti cilja +1.5°C, kar so potrdili tudi rezultati pogajanj glede dogovora v Glasgowu (COP26). Globalni sever še vedno ni pripravljen prevzeti svoje zgodovinske odgovornosti, izboljšati lastnih podnebnih ciljev in pomagati državam globalnega juga pri pravičnem prehodu v brezogljično družbo ter njihovemu prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.
V odgovor na zgoraj omenjene izzive smo v gibanju Mladih za podnebno pravičnost preteklo leto aktivno sodelovali pri ozaveščanju slovenske javnosti, pritisku na odločevalce ter grajenju vezi med različnimi skupnostmi in organizacijami tako doma kot v tujini.
Bralni krožek: Ob začetku leta 2021 smo na srečanjih v sklopu bralnega krožka tekom branja in pogovora poglabljali svoje znanje, iskali načine aktivacije in reševanja podnebne krize ter izmenjevali poglede in izkušnje. Teme in literatura so bile zelo široko zastavljene, zajemale so tako vzroke za krizo, v kateri smo se znašli, kot tudi načine, kako jo rešiti.
Načrt za podnebni zlom: Z manjšo protestno akcijo priklenitve pred vladno poslopje smo opozorili na problematičen načrt za okrevanje in odpornost, kjer Slovenija razpolaga s 5,2 milijarde evrov, vendar načrt ne predvideva povečanih podnebnih investicij, ki bi predstavljale podlago za pravočasen in pravičen prehod v nizkoogljično družbo.
Drevo na kolo: V sodelovanju z društvom Est=etika, Zavodom Bob in 404 smo na ljubljanske in novomeške ulice poslali projekt Drevo na kolo, s katerim smo skupaj z lokalno skupnostjo pozvali k ozelenitvi mest in prehodu na trajnostno mobilnost. Zabeležene vroče točke smo skupaj z ukrepi naslovili na MOL, drevesci pa smo po končanem projektu zasadili v obeh mestih.
V vrtincu sprememb: V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo smo izvedli dvodnevni simpozij z naslovom V vrtincu sprememb, s katerim se je odprl dialog med znanostjo in mladimi. Simpozij je bil usmerjen na vpliv okoljskih in podnebnih sprememb na naše vode in biodiverziteto.
Referendum “Za pitno vodo”: Pri kampanji za referendum proti škodljivim spremembam zakona o vodah smo aktivno sodelovali. Zbirali smo podpise pred upravnimi enotami in ozaveščali javnost z objavami na spletnih omrežjih in z direktnimi akcijami. Sodelovali smo s številnimi organizacijami in posamezniki ter po zmagi na referendumu skupaj stopili korak bližje k varovanju narave.
Petkovi protesti: Tudi v preteklosti smo vodilne opozarjali na škodljive zakone, neambiciozne načrte in nezadostno ukrepanje proti podnebnim spremembam. Ob tokratni vladi se zdi, da sta narava in naša prihodnost na tem planetu še pod večjim udarom. Napadi na okoljevarstvenike in nevladnike, ki so zagovorniki narave pa se kar vrstijo. Zato smo podprli in se pridružili petkovim protestom, saj zahtevamo dostojno življenje na zdravem in ohranjenem planetu za vse. Odstop te vlade vidimo, kot predpogoj za uspešen boj na poti do potrebnih sistemskih in zakonodajnih sprememb.
Premog: Med javno razpravo Strategije za izstop iz premoga smo na Ministrstvo za infrastrukturo naslovili vsebinske pripombe na osnutek strategije, pripravljene v sodelovanju s 13 drugimi organizacijami. Iz podnebnega in naravovarstvenega vidika je načrt relativno zadovoljiv, tudi letnica 2033, ki jo je predlagalo ministrstvo, je edina še sprejemljiva možnost, vendar strategija ne zajema zelo pomembnega vidika, tj. pravičen prehod za delavke, delavce in širšo regijo.
Intervjuji: Letos so mediji kar veliko pisali o naših prizadevanjih, nekajkrat smo stopili tudi pred kamere. Prav poseben intervju nam je namenila Mladina v posebni številki, kjer so trije naši predstavniki delali družbo petnajst drugim družbeno aktivnim posameznikom.
Nominacija MZPP Maribor: Mladi za podnebno pravičnost Maribor so bili nominirani za Večerovo osebnost Štajerske 2021. Energija, ki jo širijo, zagon, ki ga kažejo, in znanje, ki ga delijo z vsemi nami so neprecenljivega pomena.
Online štrajk & 2. štrajk: Prvi letošnji štrajk nam je žal onemogočila prisotnost novega koronavirusa, vendar smo kljub temu opozorili na nujno potrebno ukrepanje. S transparenti in ostalimi izvirnimi načini smo preko spletnih platform delili svoja sporočila.
Z drugim globalnim štrajkom smo skozi lokalne akcije po vsej Sloveniji naslovili lokalne (ne)podnebne politike in opozorili odločevalce, da planeta B še vedno ni.
Podcast V globine: Mladi za podnebno pravičnost Brežice pripravljajo podcast “V globine”, s katerim poskušajo nasloviti odnos ljudi v Posavju do posavskih rek. Podcast je poskus združevanja več vidikov in generacij skupaj. Govorilo se bo o kompleksnosti odnosa človeka do rek in naši prihodnosti v svetu podnebnih sprememb.
Anhovo in Climate Justice For Anhovo: S projektom Climate Justice for Anhovo stremimo k opolnomočenju ranljivih posameznikov in skupnosti, ki se skupaj borijo za pravico do življenja v varnem in zdravem okolju. V enem izmed okoljsko najbolj prizadetih območij v Sloveniji, Anhovem, je dolga leta potekala proizvodnja škodljivega azbesta, danes pa se lokalni boj nadaljuje proti sosežigu odpadkov. Mladi za podnebno pravičnost smo prebivalce v Anhovem pri njihovem boju podprli, saj menimo da široko gibanje civilne družbe lahko nudi učinkovito podporo lokalnim skupnostim.
To se je pokazalo ob uspešno sprejetem amandmaju, ki bo omogočil izgradnjo vodovoda za čisto pitno vodo prebivalcev Anhovega in Deskel.
Okrogle mize: Tudi v preteklem letu smo se udeležili in pomagali pri organizaciji številnih debat in okroglih miz. Med drugim je MZPP Maribor pripravil okroglo mizo “Mladi, podnebna kriza in duševno (ne)zdravje”, kjer so odprli tematike tesnobe, izgorelosti, stiske itd. med mladimi (aktivisti). V sodelovanju z Društvom za permakulturo Slovenije smo organizirali dogodek “Modrosti iz preteklost za prihodnosti: staroverstvo in sodobni okoljski boji”. Sogovorniki so izpostavili pomen dediščine kot orodje za boljše razumevanje situacije v kateri smo se znašli.
Nova spletna stran: Številne akcije in vsebine, ki jih pripravljamo, se po socialnih omrežjih hitro izgubijo, zato jih bomo od zdaj naprej zbirali in predstavljali tudi na naši novi spletni strani, ki smo jo skrivoma pripravljali zadnjih nekaj mesecev.
Da bi vse obstoječe in prihajajoče izzive v naslednjem letu še naprej uspešno naslavljali, vas pozivamo, da se nam v čim večjem številu pridružite pri aktualnem grajenju ter izvajanju programa delovanja gibanja.
Srečno in zdravo 2022!