skip to Main Content

VSE V ŠTRAJK! DOKLER NISMO SVOBODNE VSE, NI SVOBODNA NOBENA!

8. marca, na mednarodni dan žensk, tudi letos potekajo shodi za socialne, ekonomske in politične pravice žensk. Mladi za podnebno pravičnost podpiramo in se pridružujemo vsem oblikam odpora proti patriarhatu, ne zgolj ob 8. marcu, ampak vsak dan. Podnebni in ženski boj sta neločljivo povezana, njun skupni imenovalec pa je boj proti tiraniji patriarhata in kapitala. Zatiranje žensk je strukturno določeno in neposredno povezano z akumulacijo kapitala, pri čemer izkoriščanje moškega v javni in ženske v zasebni sferi nista dva ločena pojava, temveč posledici istega družbenoekonomskega sistema, ki temelji na neskončni gospodarski rasti.

Tema letošnjega protesta je reproduktivno delo ali neplačano gospodinjsko delo, ki ga še vedno v večini opravljajo ženske. Začetek takšne razdelitve dela sovpada z začetki kapitalizma – podreditev ženske je bila nujna za (brezplačno) reprodukcijo delovne sile in podreditev narave za (brezplačno) pridobivanje surovin. V obdobju razsvetljenstva se je izoblikoval dihotomičen pogled na svet, ki je naravo obravnaval kot nekaj povsem neživega in kapitalistom omogočal, da jo izkoriščajo za neomejen vir surovin ter posledično neskončno akumulacijo profita. Zemlja se je privatizirala, kar je po eni strani pripeljalo do nenadzorovane degradacije narave, po drugi pa so privatizirane dobrine kapitalistom omogočale prilastitev poceni delovne sile, ki je morala služiti denar, da je lahko plačala dostop do teh nujno potrebnih dobrin. Pri tem so bile ženske prizadete bolj kot moški – kapital je (večinoma) moške delavce namreč plačal z mezdami, ni pa plačal žensk, ki so omogočale njihovo reprodukcijo – jim kuhale, skrbele zanje, če so zboleli, vzgajale naslednje generacije delavcev … Dihotomen pogled na svet je tudi ljudi postavil na spekter, pri čemer so bile ženske dojete kot ‘bližje naravi’, saj so se ukvarjale z dejavnostmi, ki neposredno ne prinašajo dobička, posledično pa se jih je na podoben način obravnavalo: podredilo, nadzorovalo, izkoriščalo. Tako kot uničevanje narave je tudi izkoriščanje žensk v kapitalizmu eksternalija. Prav privatizacija je s tem, da je žensko prisilila v neplačano delo, prva pripeljala do lika ženske kot gospodinje, ki je prisoten še danes. Tudi privatizacija podružbljenih storitev, do katere je prišlo z nadaljnjim razvojem kapitalizma, je ženske bolj prizadela, saj so se zaradi narave gospodinjskega dela nanje bolj zanašale, posledično pa so se proti privatizaciji tudi najbolj zavzeto borile.

Ženske še vedno najbolj neposredno nasprotujejo težnjam kapitala po privatizaciji skupnega ozemlja. V Indiji, na Filipinih in Latinskih Ameriki so ženske ponovno nasadile gozdove, preprečile sečnjo, gradnjo jezov in rudarjenje in vodile upor proti privatizaciji vode. Podružbljanje storitev, proizvodnje in pridelave hrane je ključen faktor podnebnega boja. Tovrstne dejavnosti po eni strani ne delujejo v dobrobit kapitala, ampak ljudi, ki jih lahko koristijo, po drugi pa so tudi energetsko mnogo bolj učinkovite (primer tega so menze, saj je priprava večje količine hrane naenkrat bistveno manj energetsko potratna, kot če bi vsak uporabnik kuhal posebej). Prav tako kot se pri reševanju podnebne krize ne moremo zanašati na napredne tehnologije, saj so te v sistemu, ki temelji na neskončni gospodarski rasti, rabljene le za hitrejšo akumulacijo kapitala in za izogibanje ključnim sistemskim spremembam, tako tudi v ženskem boju mehanizacija ne more pomagati, saj je v vzgoji otrok, skrbi za starejše ali bolne osebe ključen osebni pristop, empatija in psihološka podpora, ki je tehnologija ne more nadomestiti. 

Tako kot liberalni pristopi za reševanje podnebne krize ne delujejo, temveč jo prej zaostrujejo, tako tudi liberalni feminizem ne prispeva k emancipaciji žensk. Slednje je tesno povezano z razrednimi odnosi v družbi; z odnosi med mezdnimi delavkami ter delavci in kapitalom. Današnje prevladujoče oblike feminizma razredne neenakosti pogosto spregledajo, zato njihova prizadevanja ne vodijo k odpravi podrejenosti žensk, ampak to podrejenost pogosto celo krepijo. Primer tega so uvedbe različnih ukrepov, ki bi naj zaščitili žensko, kot so polovični delovni čas ali dodaten prost dan za opravljanje gospodinjskih del, in s tem delujejo kot oblika olajšave, da lahko ženska nadaljuje z opravljanjem svoje dolžnosti do gospodinjstva, ne pa kot obliko zaščite, ki bi omogočila hitrejše spreminjanje nekaterih gospodinjskih del v podružbljene in profesionalizirane vzgojne in varstvene ustanove.  

Ženske po svetu podnebna kriza bolj prizadene kot moške – večji delež podnebnih migrantov je žensk, v obdobjih naravnih katastrof so bolj izpostavljene nasilju in zaradi v povprečju slabšega ekonomskega statusa se s posledicami podnebne krize težje spoprijemajo (ta razlika je še posebej izpostavljena v državah v razvoju, kjer so ljudje generalno mnogo bolj prizadeti v tovrstnih katastrofah, a zanje neprimerljivo manj odgovorni). Zato tudi ni nenavadno, da ženske podnebne spremembe bolj skrbijo in na različnih področjih aktivneje delujejo v smeri njihovega preprečevanja kot moški, kar se kaže tudi v podnebnem aktivizmu, kjer številčno prevladujejo(mo). Zaradi zatiranega položaja, v splošnem več empatije in zavedanja pomena ohranjanja narave, ki je ne dojemajo(mo) kot objekt, okoljsko krizo rešujejo s holističnim in kolektivističnim pristopom ter z več zavedanja za podnebno pravičnost.

Protestiramo tudi proti militarizmu kot največjemu izrazu patriarhalnega nasilja. Boj za žensko osvoboditev je bolj proti patriarhatu, kolonializmu in imperializmu, ki se utrjujejo znotraj kapitalističnega sistema s pomočjo vojn, genocidov in ekocidov. Podnebna kriza je tako okoljska, kot socialna kriza, je izraz patriarhalnega nasilja nad ljudmi in naravo, zato je ključno, da ne ignoriramo in ne ostajamo tiho ob genocidu v Palestini in vojaškemu nasilju na Zahodnem bregu, v Ukrajini, Sudanu, Kongu, Mjanmaru, Kolumbiji in drugod po svetu. 

Ulice zavzemamo z jasnim sporočilom: Smrt patriarhatu in nasilju ter izkoriščanju. Dokler ni svobodna ženska, ni svoboden nihče! Dokler nismo svobodne vse, ni svobodna nobena! Gradimo internacionalno solidarnost in odpor! ✊