Upravljanje ali soupravljanje mestnih gozdov?
V torek, 14. marca 2023, smo se v prostorih ljubljanske četrtne skupnosti Trnovo udeležili dopoldanskega posveta o upravljanju mestnih gozdov, ki ga je po burnih odzivih javnosti na obsežno sečnjo na Rožniku organiziral Zavod za gozdove RS v sodelovanju z Inštitutom za gozdarstvo in Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Pozdravljamo, da je do posveta po dveh mesecih pozivov civilne družbe k javni razpravi vendarle prišlo, a si hkrati želimo, da bi pomenila šele začetek posvetovanj, ki naj vodijo k novi paradigmi celovitejšega in bolj vključujočega upravljanja z mestnimi gozdovi v Ljubljani in tudi v drugih mestih.
Obžalujemo, da se je med posvetom nemoteno sekalo stoletne bukve na Rožniku, ker Mestna občina Ljubljana ni želela prisluhniti mnogim, s strokovnimi argumenti podprtim pozivom civilne družbe k ohranitvi preostalih 50 – 70 za posek že odkazanih dreves in pozornemu spremljanju njihovega stanja v prihodnosti.
Prav tako obžalujemo, da posvet ni bil zasnovan bolj interdisciplinarno in posebej, da med predavatelji ni bilo nikogar, ki bi osvetlil ravnanje z mestnim gozdom s širšega vidika stopnjevanja vplivov in posledic podnebnih sprememb ter vloge ohranjanja in krepitve moči narave v mestu v času stopnjevanja podnebne in okoljske krize ter pregrevanja v poletnih mesecih, ki bo prebivalce mesta in okolje na urbanem območju Ljubljane po večini napovedanih scenarijih in klimatoloskih študijah posebej prizadelo.
Na dogodku smo poudarili pomen vključevanja javnosti v vse procese upravljanja z mestnimi gozdovi, vključno s pripravo novega Gozdnogospodarskega načrta za obdobje po letu 2024, kar so predstavniki ZGS pozdravili. Ne pa tudi predstavnik Mestne občine Ljubljana na dogodku, ki je naše zahteve po ohranitvi in spremljanju zdravja preostalih, za posek odkazanih odraslih dreves ob vznožju Rožnika, označil za “nerealne”.
Kot zagovorniki javnega interesa za upravljanje mestnega gozda kot skupne dobrine, uporabniki in uporabnice mestnega gozda in prebivalke ter prebivalci mesta razumemo, da je v mestnem gozdu s posebnim namenom ekonomska funkcija podrejena socialnim in okoljevarstvenim funkcijam.
Na posvetu so se pokazale ključne dileme o načinu pristopanja k upravljanju z mestnim gozdom. Ugotavljamo, da poudarjenost teh funkcij ni povsem enoznačna in da se izrisuje nuja, da se tudi o teh razmerjih odpreta tako strokovna kot javna razprava. Ali v obveljajo splošni gospodarski principi, ali pa se da k upravljanju pristopati bolj selektivno, parkovno. Slednje, glede na zakonodajne okvire, zagotovo predstavlja nadstandard. Vendar menimo, da bi moral upravljalec javnega premoženja – MOL, katerega osnovna dejavnost ni lesna proizvodnja, v največji meri poskrbeti za maksimiziranje vseh ostalih funkcij gozda in predvsem zasledovati parkovne principe. Prav tukaj vidimo pomembno priložnost za sodelovanje z javnostjo, ki bi si glede na odzive na sečnjo na Rožniku očitno želela predvsem stvarno ukrepanje v prid poudarjanja socialnih, okoljevarstvenih in naravovarstvenih funkcij gozda. Z aktivnim zgodnjim vključevanjem javnosti, uporabnikov gozda, mestnih prebivalcev in zainteresiranih civilnodružbenih organizacij v opredelitev razvojnih ciljev in načrta upravljanja se namreč odpira tudi pot k sodelovanju uporabnikov gozda, mestnih prebivalcev in civilne družbe pri izvajanju del in nalog upravljanja. Táko sodelovanje je del modernega upravljanja z mestnimi oziroma v tkivo mesta ujetimi urbanimi gozdovi, katerih lesnoproizvodna funkcija je brezprizivno podrejena drugim njihovim funkcijam in katerih ekonomska vrednost se kaže posredno v javnem zdravju ljudi v mestu in kakovosti mestnega okolja ter kulturni vrednosti in identiteti mestnega prostora.
Posvet je med drugim tudi razkril, da je interes zasebnih lastnikov gozdnih parcel na Rožniku predvsem ekonomski in pokazal na to, da se morajo okrepiti prizadevanja občine za pridobitev gozdnih zemljišč v javno last. K temu nenazadnje že v osnovi napeljuje tudi Zakon o gozdovih, ki že od samega nastanka leta 1993, daje v ta namen občinam predkupno pravico za odkup gozdov s posebnim namenom. Ob tem smo zbrane opozorili na to, da je stopnjevanje podnebne krize v pomembni meri tudi posledica pretiranih ekonomskih interesov in pravic do koristi, ki izhajajo iz zasebne lastnine, zato se kot družba moramo začeti pogovarjati tudi o tem, kako zagotoviti, da bo mestni gozd kot skupno dobro v največji možni meri lahko zagotavljal svojo vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb v času zaostrovanja podnebne krize.
Foto: Boris Rantaša (naslovna fotografija) in Sanja Fidler