Sekanje v mestnih gozdovih se nadaljuje na Golovcu – Kaj to pomeni za prihodnost upravljanja mestnih gozdov?

Mestna občina Ljubljana (MOL) je pretekli teden (14.2.2023) na spletnih straneh napovedala pričetek nove sanitarne in pomladitvene sečnje, tokrat na območju Golovca. Isti dan je časopis Dnevnik poročal, da je ljubljanska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) predvidela, da je tam možen posek 216 dreves, bodisi zaradi poškodb in bolezni, bodisi za potrebe pomladitve gozda.

Slednje žal utrjuje skrb, da MOL ne želi upoštevati spoznanj, ki so se izoblikovala ob sečnji na Rožniku. Naj spomnimo: intenziven enkratni posek številnih odraslih dreves na Rožniku je januarja sprožil niz kritičnih odzivov. Ti so javnost in odgovorne za upravljanje z mestnim gozdom v krajinskem parku opozarjali na to, da način sekanja glede na poudarjene socialne in ekološke funkcije tega gozda ni primeren. Ljudje so iz povedanega lahko razumeli, da je sprejemljivost tako intenzivnega pomlajevanja mestnega gozda vprašljiva iz več vidikov, predvsem pa so se naučili, da imajo prav starejša drevesa večje pozitivne učinke na okolje in na zdravje in dobro počutje ljudi ter tudi večjo simbolno in medgeneracijsko vrednost kot mlajša in manjša drevesa. Izvedeli so tudi, da je pomanjkanje starih dreves eden od resnih problemov slovenskih gozdov, da ima gozd zmožnost samoobnove in da intenzivno sekanje človek izvaja predvsem za potrebe spodbujanja rasti in lesnoproizvodne funkcije gozda, torej zaradi zasledovanja ekonomskih koristi.

Sečnja na Rožniku je v javnosti tako nedvoumno izpostavila: 1. spornost zasledovanja pretežno ekonomskih koristi sekanja v gozdovih posebnega pomena,  2. nujnost bolj doslednega upoštevanja poudarjenih socialnih in ekoloških funkcij mestnega gozda pri njegovem upravljanju ter 3. nujnost bolje organiziranega pravočasnega in vsebinskega sodelovanja uporabnikov in zainteresirane javnosti v procesih upravljanja.

Zavod RS za varstvo narave se je v svojem odzivu na dogajanje med drugim zavzel za postopno, časovno in prostorsko prilagojeno sečnjo na osnovi strokovnega pregleda stanja vsakega od dreves, da bi se izognili prevelikemu posegu v socialne in ekološke funkcije mestnega gozda.

Podobno je možno povzeti glavno sporočilo strokovnega spletnega posveta, ki so ga 19. 1. 2023 organizirali Mladi za podnebno pravičnost, IPoP – Inštitut za politike prostora in Protestival: za mestni gozd, za naravo v gozdu in mestno okolje, klimo in kroženje vode, za ljudi, ki gozd uporabljajo in z njim v mestu živijo, bi bilo bolje, če bi bilo pomlajevanje in sanitarno čiščenje gozda na Rožniku izvedeno bolj počasi in bolj preudarno, kot je bilo.

Tudi Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je v svojem mnenju med drugim izpostavil, da je kljub višjim stroškom upravljanja v večini primerov javnih mestnih gozdov iz več vidikov (npr. sprejemanje s strani javnosti, stalna prisotnost gozda) smiselno težiti k pogostejšemu ukrepanju manjše jakosti.

Dodajmo, da k takemu ravnanju nenazadnje lastnike mestnih gozdov s posebnim namenom zavezujeta tudi Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom MOL (Uradni list RS 60/10, 64/10, 84/15), med katere sodita tudi gozd na Rožniku in Golovcu, ter Zakon o gozdovih. Občinski odlok med drugim določa, da "se gospodarjenje z gozdovi s posebnim namenom izvaja na način, ki je prilagojen njihovim izjemno poudarjenim socialnim funkcijam, zaščitni funkciji – varovanje objektov, rekreacijski funkciji, poučni funkciji, higiensko-zdravstveni funkciji, funkciji varovanja naravnih vrednot, funkciji varovanja kulturne dediščine ter estetski funkciji, skladno z načrti za gospodarjenje z gozdovi" ter da to pomeni: “prilagoditev količine in strukture dreves za največji možni posek posamezni vrsti in poudarjenosti socialne funkcije, ohranjanje posameznih dreves in gozdnih sestojev do visoke starosti ter daljše obdobje pomlajevanja”.

Ob vsem tem je ZGS januarja napovedal organizacijo javnega posvetovanja o prihodnjem upravljanju z mestnimi gozdovi. Vodstvo MOL pa se na pozive k javni predstavitvi načina sečnje na Rožniku ni odzvalo pozitivno, je pa napovedalo nadaljevanje načrtovanega sekanja v skladu z aktualnim Gozdno gojitvenim načrtom na Rožniku in drugod.

Zdaj vse kaže, da se bo sekanje na Golovcu nadaljevalo brez predhodnega pojasnila odgovornih o upoštevanju strokovnih spoznanj, ki jih je sprožilo sekanje na Rožniku, in brez javne razprave o prihodnjem upravljanju mestnih gozdov s posebnim namenom. V nastali situaciji so ljudje v mestu, prebivalci in zainteresirana javnost še vedno brez odgovorov na vprašanja, ki jih je sprožilo sekanje na Rožniku in ne vedo, kakšnim strokovnim izhodiščem sledi tokratno sekanje mestnega gozda s posebnim namenom na Golovcu. Hkrati pa se sprašujejo, kaj še lahko storijo za to, da bi se z mestnimi gozdovi, katerih koristi se vsak dan bolje zavedajo, začelo upravljati bolj odgovorno in dolgoročno vzdržno.

Če kaj, nas je dogajanje na Rožniku naučilo, da si moramo zato, da bi se lahko upravljanje z mestnimi gozdovi izboljšalo v skupno dobro in korist, najprej prisluhniti, nato pa tudi skupaj iskati boljše rešitve in ukrepati. Bolj kot k sečnji se nam bi moralo zato muditi k interdisciplinarni in vključujoči javni razpravi.

V duhu zapisanega podpisniki zato odgovorne podobno kot januarja med sečnjo na Rožniku pozivamo k zaustaviti sečnje in k organizaciji ustrezne javne razprave.

Mladi za podnebno pravičnost, IPoP – Inštitut za politike prostora, Protestival ter skupina jeznih meščank in meščanov