Razprava potrdila utemeljenost dvomov o preudarnosti sekanja na Rožniku

Uspelo nam je odpreti javno strokovno razpravo o ravnanju z gozdom na Rožniku! V dobrih 14 dneh (9. – 16. januar 2023) je organizirani civilni družbi uspelo, da je odziv prebivalcev in opazovalcev na sekanje dreves na ljubljanskem Rožniku premaknila v polje širokega strokovnega in tudi zdaj tudi že političnega zanimanja. Mladi za podnebno pravičnost, Protestival in IPoP smo opozorili na z vidika ekoloških in socialnih funkcij gozda, varstva narave, podnebnih sprememb ter potreb in pričakovanj prebivalcev nedopustno intenzivno sekanje starejših dreves in pozvali Mestno občino Ljubljana k javni razpravi o dogajanju in k spremembi prakse upravljanja z gozdom v bolj pregledno, vključujočo in vsestransko ter dolgoročno vzdržno.

Mladi za podnebno pravičnost, Protestival in IPoP smo v tem obdobju organizirali tudi prvo javno strokovno razpravo o dogajanju, katere sporočila zdaj posredujemo širši javnosti in medijem. Ob tem ugotavljamo, da so bili do sedaj izpostavljeni številni pomembni strokovni vidiki urejanja zavarovanega mestnega gozda, za katere bi si prebivalke in prebivalci ter strokovna javnost želeli vedeti že bistveno prej, gotovo pa, da bi bili upoštevani pri odločanju o pomlajevanju gozda in sekanju odraslih zdravih dreves.

Zato pozdravljamo odločitev Zavoda za gozdove o pripravi širšega posveta o ravnanju z mestnim gozdom v naslednjih tednih in pozivamo tudi Mestno občino Ljubljana, da ob upoštevanju navedenega do nadaljnjega sprejme sklep o zaustavitvi sečnje preostalih 20 % odkazanih zdravih odraslih dreves.

Po tem, ko smo Mladi za podnebno pravičnost, Protestival in IPoP s tiskovno konferenco (9. januarja 2023) o dogajanju na Rožniku sprožili predvsem val podcenjujočih odzivov o pretirani čustvenosti in nestrokovnosti odziva na sekanje dreves na Rožniku, se je 13. januarja na dogajanje odzval Zavod RS za varstvo narave in preko novice na svoji spletni strani nedvoumno sporočil, da bi lahko bolj postopno in do vsakega drevesa pozorno ukrepanje manj poseglo v socialne in ekološke funkcije mestnega gozda in na daljši rok doseglo enake rezultate načrtovane sečnje.

Spodbujeni s strokovno držo osrednje državne naravovarstvene institucije smo se v torek 17. januarja 2023 zbrali na simboličnem protestu pod Rožnikom in dodatno osvetlili legitimne strokovne vidike urejanja mestnega gozda: vidik varstva narave (Rudi Kraševec, biolog in ekolog in Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka), vidik podnebnih sprememb (Primož Ribarič, meteorolog) in vidik pravic prebivalcev, da so pravočasno obveščeni o posegih v svoje okolje ter tudi da se odzivajo na stanje in sodelujejo pri njegovem urejanju (dr. Maja Simoneti in Sanja Fidler, komunikologinja in redna obiskovalka). Med drugim smo opozorili na vlogo gozda v procesih obnavljanja narave, ki zaradi pomena narave v soočenju človeštva s podnebnimi spremembami postajajo skupna naloga držav članic EU in globalne skupnosti. Na dogodku smo tudi ponovili naše tri zahteve, naslovljene na Mestno občino Ljubljana kot lastnico gozda, naročnico poseka in ustanoviteljico Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib:
– naj se posek začasno ustavi,
– naj se odpre javna razprava o tem, zakaj in kako se mestni gozd s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami v krajinskem parku pomlajuje ter
– naj se javnosti zagotovi, da bo prihodnje upravljanje mestnega gozda upoštevalo različne ekološke in socialne funkcije gozda in pravice prebivalcev do sodelovanja.

S tem nam je uspelo zbuditi precejšnje zanimanje medijev in javnost so tako končno začele dosegati tudi vse bolj podrobne in kompleksne informacije o stanju gozda na Rožniku ter o razlogih in naravi sekanja. V duhu svojega poziva Mestni občini Ljubljana k javni predstavitvi argumentov in načrtov za sekanje smo, trdno prepričani o nujnosti interdisciplinarne javne razprave, 19. januarja s pomočjo novinarke Monike Weiss organizirali prvo kratko spletno strokovno posvetovanje o dogajanju na Rožniku. V pogovoru so sodelovali: Viktor Miklavčič, vodja ljubljanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki je sodeloval pri izdelavi gozdno gospodarskega načrta, na osnovi katerega je bil posek izveden; mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, ki je objavil prelomno stališče o naravovarstvenih vidikih poseka na Rožniku; Primož Ribarič, meteorolog in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost; Rudi Kraševec, biolog in naravovarstvenik ter podpornik protesta, Tomaž Mihelič, ornitolog in član Društva za opazovanje ptic Slovenije – DOPPS ter dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka z IPoP-a.

Glavna ugotovitev razprave je, da bi bilo za naravo v gozdu, za gozdno in mestno okolje, klimo in uporabnike gozda in prebivalce mesta bolje, če bi bilo pomlajevanje in sanitarno čiščenje gozda na Rožniku izvedeno bolj počasi in bolj preudarno. Lahko bi celo pomaljevanje tudi v celoti prepustili naravnim ciklom. Oboje bi bilo realno možno, če bi se Mestna občina tako odločila. Zavod za gozdove namreč občini kot lastnici ni odredil takega poseka ali ga od nje zahteval, ampak ga je zgolj dovolil.

Druga pomembna ugotovitev razprave je, da so ekološke in socialne funkcije gozda na Rožniku pomembnejše od gospodarskih in da bi bilo slednje potrebno dosledno upoštevati pri upravljanju gozda. Prav tako je pomembno upoštevati, da se koristi gozdnih dreves za varstvo narave in okolja s staranjem dodatno povečujejo in da je zato dolgoročno gledano treba stara zdrava drevesa toliko bolj zavzeto varovati pred sekanjem.

Tretja pomembna ugotovitev razprave je, da sta gozd na Rožniku in območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib tudi kulturna dediščina prebivalcev Ljubljane in osrednja javna zelena površina prestolnice ter kot taka predmet legitimnega zanimanja prebivalcev za dogajanje in njihovega interesa za sodelovanje pri urejanju. Izražena je bila tudi teza, da z bolj aktivnim vključevanjem prebivalcev v urejanje parka morda do sekanja, ki smo mu bili priča, sploh ne prišlo. To vodi v ugotovitev, da mora upravljanje s parkom v prihodnje postati bolj pregledno in odprto za pravočasno posvetovanje s prebivalci in uporabniki, hkrati s tem pa tudi za aktivno vključevanje prebivalcev v varstvo in razvoj parka.

Sodelujoči so se tudi strinjali, da je treba o načinu varstva dreves in gozda na Rožniku ter o upravljanju krajinskega parka še javno in interdisciplinarno razpravljati ter da je treba poiskati način kako bomo zagotavljali tudi stara drevesa v gozdovih, ne samo na Rožniku ampak tudi drugje po Sloveniji in da je zdaj čas zelo primeren za tako razpravo, saj se pomen mestnega gozda za prebivalstvo in za mestno okolje pod vplivom podnebnih sprememb še povečuje in da je dobro, da se sekanje dreves na Rožniku do nadaljnjega ne nadaljuje. Viktor Miklavčič iz ZGS je zagotovil, da se bo posvet v njihovi organizaciji zgodil že v roku enega meseca. Prav tako je bilo omenjeno, da bi bil dobrodošel tudi ločen posvet o gozdovih v zavarovanih območjih v organizaciji Zavoda za varstvo narave glede ohranjanja starih gozdov, ki jih je v Sloveniji le 1%.

Viktor Miklavčič

• Zavod za gozdove je izdal odločbo za posek na osnovi Gozdno gospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Ljubljana (GGN GGE Ljubljana 2015 – 2024), ni pa poseka odredil, za posek se je odločila in ga v taki izvedbi naročila lastnica gozda, to je Mestna občina Ljubljana.
• Zaenkrat je posekanih že 80% dreves iz načrtovanega obsega 398 dreves, med katera pa so všteta tudi ležeča drevesa, ki jih je iz gozda treba odstraniti.
• Sekanje je zaenkrat ustavljeno zaradi vremena in čas je primeren za to, da se odpre razprava o načinu vzdrževanja gozda na Rožniku. ZGS bo pripravil posvet v roku meseca dni.
• Načrtovano je še sekanje dreves ob poteh, kjer so drevesa lahko nevarna – to stanje nadzira Krajinski park TRŠ.
• Gozdnogospodarski načrt sicer predvideva postopno pomlajevanje, tako da se v obdobju desetih let lahko postopoma poseka največ do 50 % prirastka.
• Ko se bo začel pripravljati nov gozdnogospodarski načrt za GGE Ljubljana, bo izdan Poziv za podajanje pobud, kar bo formalna priložnost za podajanje novih predlogov o režimu upravljanja in varstva. K sodelovanju bo ZGS povabil vse, ki bodo izrazili interes (poslali e- kontakt).

Hrvoje Teo Oršanič

• ZRSVN je sodeloval pri pripravi gozdno gospodarskega načrta, torej je pred leti podal mnenje na predvidene etate – poseke; pri tem pa je treba upoštevati, da v gozdnogospodarskem načrtu predvidenega ni nujno posekati.
• ZRSVN ni bil povabljen k podaji mnenja pred izvedbo aktualnega poseka.
• ZRSVN ima premalo kadrov, da bi lahko učinkovito spremljal vse dogajanje v prostoru.
• ZRSVN si tudi sicer prizadeva za odpiranje javne razprave o upravljanju z gozdovi v zavarovanih območjih narave.

Rudi Kraševec

• Slovenske gozdarske prakse so dobre in v povprečju imamo dobro ohranjen gozd, primanjkuje pa nam habitata gozdnih specialistov, npr. zelo starih dreves, kot je, recimo, 200 let stara bukev.
• Prioritetno lahko stara drevesa najbolj učinkovito varujemo prav v javnih gozdovih in v zavarovanih območjih.
• Gozd sam po sebi ne potrebuje pomlajevanja; pomlajevanje – s sečnjo – je namenjeno spodbujanju lesnoproizvodne funkcije gozda. Preko naravnih ciklov, ki so bistveno daljši in kjer odmirajoča in odmrla lesna biomasa igra ključno vlogo, pa narašča pomen predvsem podnebne in biodiverzitetne funkcije dreves in gozda.

Primož Ribarič

• Gozd ima v času podnebnih sprememb pomembno vlogo, prispeva k blaženju (ponor ogljika, mikro delcev in onesnaževal) in prilagajanju (hlajenje zraka, zadrževanje vode in varstvo vodnih virov).
• Stara drevesa imajo večje pozitivne učinke na ponor ogljika, hlajenje zraka in zadrževanje padavin in so tudi pomembnejša za varstvo biodiverzitete kot mlajša in manjša drevesa.

Tomaž Mihelič

• V Sloveniji kljub sonaravnemu gozdarstvu močno primanjkuje starih dreves in naravi prepuščenih gozdov, takih je le 1% slovenskih gozdov.
• Imeli smo odličen star gozd sredi Ljubljane, vendar, namesto da bi iz njega naredili naravni rezervat oziroma naravi bolj prepuščen gozd, dopuščamo, da se v njem mnogonamensko in zelo poudarjeno lesnoproizvodno gospodari.
• Povprečen Slovenec t. i. drevesnih starih mam (večstoletnih dreves) sploh ne pozna, ker se v gospodarskem gozdu po večini vse že prej poseka.
• Aktualna izkušnja sekanja na Rožniku bi morala voditi v spremembe upravljanja z gozdom v krajinskem parku in drugih zavarovanih območjih.

Maja Simoneti

• Pri upravljanju z mestnim gozdom na Rožniku moramo upoštevati njegovo večnamenskost in dejstvo, da je območje zavarovano kot območje varstva narave in kot območje kulturne dediščine.
• Območje je centralni javni prostor prestolnice velikega socialnega, zgodovinskega, kulturnega, javnozdravstvenega, rekreativnega, izobraževalnega, naravovarstvenega, okoljevarstvenega in razvojnega pomena ter kot tako pričakovano in upravičeno deležno velikega zanimanja prebivalcev, rednih uporabnikov in obiskovalcev.
• Sodelovanje javnosti v urejanju bivalnega okolja predstavlja ne le pravico ljudi, ampak tudi razvojni potencial, povečuje možnosti za učinkovito varstvo in razvoj zavarovanega območja in za krepitev upravljavske sposobnosti z dodatnim znanjem, delom, odgovorno rabo ali tudi sredstvi.

Foto: Janez Zalaznik, Črt Piksi, Sanja Fidler in Brane Solce