Proti politikantskemu referendumu – za strokovno, transparentno in odgovorno odločitev o JEK2

Pismo gibanja Mladi za podnebno pravičnost predsedniku Vlade Republike Slovenije
dr. Robertu Golobu, predsednici Republike Slovenije dr. Nataši Pirc Musar, predsednici Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urški Klakočar Zupančič, predsednikom parlamentarnih strank, poslancem madžarske in italijanske narodne skupščine ter drugim predstavnikom oblasti

V torek, 30. januarja 2024, se bo odvilo Srečanje o energetski samooskrbi Slovenije in dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji. Organizira ga predsednik vlade dr. Robert Golob, nanj pa je povabil predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar, predsednico Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urško Klakočar Zupančič, predsednike parlamentarnih strank ter poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti. Na srečanju bo beseda tekla predvsem o tem, kako zastaviti proces odločanja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2). JEK2 predstavlja medgeneracijski projekt, ki bo izjemno pomembno določal razvoj naše države. Ker bo investicija znašala več milijard EUR, so se okoli projekta že začeli zgrinjati akterji, ki v projektu vidijo možnost nabiranja političnih točk in lastnih, kapitalskih koristi. Zadnja točka na tej poti je pred kratkim podan predlog za razpis posvetovalnega referenduma glede JEK2 s strani SDS.

V nadaljevanju bomo na treh primerih prikazali, kako se pri JEK2 odvija repriza zgodbe šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). Nato pa bomo podrobneje obrazložili, zakaj menimo, da sta spodnja predloga najboljša pozicija odgovorne politike, ki si želi zasledovati strokovne in transparente odločitve o JEK2:

• Zavrnitev pobude SDS o razpisu posvetovalnega referenduma o JEK2. Zaveza za razpis referenduma, ko bodo pripravljene in preverjene vse potrebne strokovne analize ter rezultati na razumljiv način predstavljeni javnosti.
• Deset konkretnih in izvedljivih ukrepov za vzpostavitev okvirja za transparentno, strokovno in odgovorno vodenje projekta JEK2 do izvedbe samega referenduma in končne investicijske odločitve. Ukrepi obsegajo področja transparentnosti, analize in obvladovanja tveganj ter neodvisnih pregledov.

Če naštejemo tri najbolj očitne primere, ki delujejo kot repriza zgodbe TEŠ6 in nas silijo k temu, da vam danes pišemo.

• Leta 2021 se je pod preteklo vlado Janeza Janše pripravljala Dolgoročna podnebna strategije Slovenije do leta 2050 (DPSS). Ta je še v javno objavljenem vladnem gradivu enakovredno upoštevala dva scenarija razogljičenja elektroenergetskega sistema (100% OVE scenarij ter OVE + jedrski scenarij). Nato se je dan pred sejo vlade besedilo spremenilo na način, da je potrjevalo zgolj jedrsko opcijo. In to čeprav je v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) zapisano, da je glede odločanja o jedrski energiji potrebna “celovita preučitev možnosti dolgoročne rabe jedrske energije (ekonomske in druge strokovne analize), na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne«. Te analize do sprejema DPSS še niso bile pripravljene, niti ni bil izveden obvezen postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) v skladu z evropsko zakonodajo. Od takšnega manevra so se distancirali strokovnjaki Centra za energetsko učinkovitost (CEU) Inštituta Jožefa Štefana, ki so pripravljali besedilo strategije (Izbira jedrskega scenarija v dolgoročni podnebni strategiji Slovenije, Dnevnik, 17. september 2021). Tako je pretekla vlada Janeza Janše zaobšla slovensko, evropsko in mednarodno zakonodajo ter izsilila vpis izključno jedrskega scenarija v DPSS. Vse to z razlogom, da je dokument služil kot navidezno strokovna, strateška podlaga za pridobitev energetskega dovoljenja za JEK2. Takšno jasno kršenje slovenske in evropske zakonodaje ter izigravanje postopkov nas skrbi, saj nas vse preveč spominja na dogajanje v zvezi z TEŠ6.
• Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v preteklem obdobju prevzela vlogo najglasnejšega in najbolj udarnega zagovornika jedrske energije v Sloveniji. Tako pravijo, da “brez dodatnih jedrskih kapacitet slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti” (GZS za energetsko neodvisnost, podnebno nevtralnost in JEK 2, Naš stik, 31. maj 2023) ter pripravljajo vprašljive študije o JEK2, ki jih je zavrnil celo generalni direktor družbe GEN Energija (Dejan Paravan z Gen energije o izvedbi JEK-a 2, Odmevi, 16. junij 2023). Še več, gospodarstvo takšne trditve podaja v času, ko cena električne energije iz JEK2 sploh še ni znana, stroškovne cene električne energije iz nedavno zgrajenih evropskih jedrskih elektrarn (npr. Olkiluoto 3 ) oz. evropskih jedrskih elektrarn v gradnji (npr. Hinkley Point C) pa presegajo trenutne terminske pogodbe električne energije za prihodnja leta (EEX German Power Futures Cal25-27, 26. januar 2024). Ob navedbe GZS se je na 44. nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor obregnil tudi mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES in predsednik Energetske zbornice Slovenija (11. januar 2024). Takšno popreproščeno govorjenje GZS za strokovne debate ni primerno ter nas spominja na zavajanja, ki so se odvijala v času TEŠ6. Za tehtno odločitev glede JEK2 potrebujemo več strokovnosti.
• V mandatu trenutne vlade sta opozicijski stranki SDS in NSi storili vse, kar je bilo v njuni moči, da sta blatili in napadali predstavnike vlade čes da naj bi storili premalo za spodbujanje gradnje JEK2. Govorili so, da so besede ministra Kumra o zamiku časovnice izgradnje JEK2 za “kazenski pregon in odškodninsko odgovornost vlade” ter sklicevali sejo komisije za nadzor javnih financ (Ostri odzivi po Kumrovem intervjuju za N1: »izjava za kazenski pregon«, N1, 14. marec 2023). Zadevo so pripeljali do absurda z nedavno vložitvijo predloga za razpis posvetovalnega referenduma o JEK2 z zavajajočim vprašanjem, ne da bi bile kakršnekoli resne analize in študije o JEK2 že opravljene. Z napadi vseh vrst postopno gradijo teren, da bi, kot lucidno prikaže v knjigi NepoTEŠeni raziskovalni novinar Primož Cirman na primeru afere TEŠ6, investicijo pripeljali do točke, ko je več ne bo mogoče ustaviti.

Trije podani primeri predstavljajo le vrh ledene gore. Z željo po preprečitvi nadaljevanja nestrokovnih in zavajajočih aktivnosti različnih akterjev ter v želji po odgovorni politiki in strokovni odločitvi o JEK2 v nadaljevanju podajamo podrobnejšo opredelitev naših dveh predlogov, predstavljenih v uvodu. Prvi se dotika referenduma, drugi pa okvirja za transparentno, strokovno in odgovorno vodenje projekta JEK2.

Zavrnitev pobude SDS o razpisu posvetovalnega referenduma o JEK2. Zaveza za razpis referenduma, ko bodo pripravljene in preverjene vse potrebne strokovne analize ter rezultati na razumljiv način predstavljeni javnosti.

Pobudo SDS o razpisu posvetovalnega referenduma naj se zavrne iz razlogov navedenih zgoraj. Referendum naj se – ne glede na vprašanje – izvede, ko bo znanih več podatkov tako od investitorja kot od strokovne, neodvisne institucije, financirane s strani države, ki naj najkasneje do konca 2026 pripravi dva scenarija (100% OVE ter OVE+JE). Te podatki naj vsebujejo rezultate o ekonomskih, tehničnih, podnebnih, naravovarstvenih in družbenih aspektih obeh scenarijev. O teh dveh scenarijih naj se tudi odloča na referendumu. Razgrnitev rezultatov naj izvaja strokovna institucija, financirana s strani države, ki naj vsebino na razumljiv način predstavi javnosti tako preko fizičnih dogodkov po vsej Sloveniji kot digitalno. V izogib politično motiviranim referendumom naj sklep o referendumu predhodno poda tudi skupina civilnega nadzora (glej nadaljevanje).

Deset konkretnih in izvedljivih ukrepov za vzpostavitev okvirja za transparentno, strokovno in odgovorno vodenje projekta JEK2 do izvedbe samega referenduma in končne investicijske odločitve. Ukrepi obsegajo področja transparentnosti, analize in obvladovanja tveganj ter neodvisnih pregledov.

Transparentnost:

• Vzpostavitev javnega civilnega nadzora, ki naj ima zagotovljen dostop do podatkov, zagotovljena sredstva za delovanje in lahko ob vnaprej določenih večjih nepravilnostih ustavi postopek. Izbor članov in članic naj poteka preko razpisa, končna struktura pa naj zajema posameznice in posameznike različnih starosti, spolov in znanj (ekonomija, pravo, varstvo okolja, geologija, sociologija, jedrska tehnika, elektrotehnika, …). Kandidati morajo biti neodvisni (brez članstva v politični stranki, …) in z visoko stopnjo integritete (brez kartotek, brez sodnih postopkov, ..).
• Dodaten član v delovni skupini za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2, izbran preko uradnega postopka pristojnega ministrstva/vlade ob sodelovanju s Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Posameznik mora imeti primerne kompetence za izvajanje dotične naloge.
• Redno in pregledno poročanje javnosti o procesih in poteku projekta JEK2 preko spletne strani, periodičnih novinarskih konferenc (potencialno skupaj s skupino civilnega nadzora) in drugimi pristopi. Na spletni strani naj bo objavljen investicijski program, organizacijska struktura vodenja projekta, ažurni ključni kazalniki uspešnosti projekta in druga relevantna dokumentacija. Novinarske konference naj se odvijajo periodično, upoštevajoč preteklo dogajanje, a ne manjkrat kot enkrat na tri mesece.
• Odpre naj se telefonsko linijo za vprašanja državljanov glede JEK2. Linija naj bo odprta po vnaprej znanem urniku, preko nje pa naj državljani izvedo želene informacije ali se pogovorijo o skrbeh in strahovih glede jedrske energije.
• Organiziranje javnih razprav o JEK2, vodenih s strani za to usposobljene institucije in plačanih s strani države, na katere je vabljena najširša javnost. Pred organizacijo razprav so naj ključni podatki objavljeni in javnosti posredovani na razumljiv način. Organizirajo naj se vsaj štirje regionalni posveti.
• Podpisovanje političnih dokumentov podpore projektu naj steče šele, ko so znani ključni ekonomski, tehnični, družbeni in okoljski vidiki projekta.

Analiza in obvladovanje tveganj:

• Izvede naj se strokovna analiza natančnosti ocenjevanja stroškov in koristi preteklih projektov v elektroenergetskem sektorju z jasnimi zaključki in priporočili, kako naj se vodi prihodnje velike infrastrukturne projekte v državi. Razpis naj objavi in ga financira Ministrstvo za finance ob pomoči Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
• Izvede naj se poglobljena analiza tveganj projekta JEK2 v skladu z dobro prakso v najrazvitejših državah, upoštevajoč predvsem ključne ekonomske spremenljivke projekta (sprememba cene projekta, sprememba cene električne energije, dodatni stroški gradnje skladišča visokoradioaktivnih odpadkov, …). Razpis naj objavi Ministrstvo za finance, financira pa ga investitor.
• Pogodbe o delu naj se podpisujejo preko sodobnih pogodbenih struktur z jasno delitvijo tveganj z izvajalci (zamude, višji investicijski stroški, …) nad čemer naj bdijo za to pristojne državne institucije.

Neodvisni pregled:

• Ko bodo potrebne študije zaključene, naj se izvede pregled le-teh s strani strokovnih institucij. Te naj bodo zbrane na razpisih Ministrstva za finance, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in ostalih pristojnih ministrstev ter plačane s strani investitorja.