skip to Main Content

Predlog referendumskega vprašanja o JEK2 in predlogi za nadgraditev resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v sloveniji

Naslovljeno na predsednika Vlade RS, dr. Roberta Goloba, ministra za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojana Kumra, predsednico Državnega zbora, mag. Urško Klakočar Zupančič, državnega sekretarja za nacionalni jedrski program, Danijela Levičarja, ter poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije

Predlog referendumskega vprašanja

V gibanju Mladi za podnebno pravičnost smo v zadnjih mesecih preko mnogih akcij izrazili nestrinjanje z izvedbo referenduma še letos, saj sam investitor trdi, da bodo vse informacije znane okoli leta 2028 in da se bo šele takrat lahko sprejelo končno odločitev o investiciji. Zaradi neodzivnosti predstavnikov politike na naše pozive, se to žal ni zgodilo. Tako je sedaj na mestu premislek, kako najbolj tehtno oblikovati referendumsko vprašanje, da bi preprečili možnost, da se referendumska odločitev izrablja kot bianco menica in sredstvo za igro politike izvršenih dejstev.

Najavljeni referendum politiki in investitorju ne sme enoznačno ponujati bianco menice za gradnjo JEK 2, hkrati pa je vseeno potrebno pospešiti proces priprave študij in analiz, ki bodo omogočale čim zgodnejšo strokovno in informirano odločitev o projektu preko drugega referenduma. Referendumsko vprašanje naj tako ne izraža jasne podpore gradnji JEK 2, saj se odgovor na takšno vprašanja lahko preprosto izkorišča za bianco menico projektu, prav tako naj ne bo preveč splošno (npr. »ali ste za nadaljnjo sobivanje z jedrsko energijo?«), saj bo takšen referendumski izid odprt za različne interpretacije s strani interesov politike in investitorja. Zato v gibanju predlagamo, da je na referendumu še najbolj smiselno zastaviti vprašanje o podpori pospešitvi dejavnosti investitorja in državnih ustanov za pripravo tehničnih, ekonomskih, okoljskih in prostorskih podatkov in analiz, potrebnih za prihodnjo strokovno odločitev o JEK2 preko drugega referenduma.

Če se sedaj ozremo na trenutni predlog referendumskega vprašanja in ga tolmačimo glede na zgoraj povedano. Predlog vprašanja se trenutno glasi:

»Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?«

Takšno vprašanje je za nas v gibanju neprimerno in zato imamo dva ključna argumenta.

Prvič, vprašanje je preveč konkretno in enoznačno, sprašuje po izvedbi JEK2 brez kakršnihkoli pogojev, ob katerih bo objekt izgrajen ali ne, in to ob dejstvu, da vseh informacij za informirano odločitev do novembrskega referenduma še ne bomo imeli. Tako pritrdilni odgovor na referendumu daje investitorju in državi zeleno luč za projekt kot tak brez kakršnihkoli pogojev in jima tako nudi bianco menico. Dodatno nas k temu napeljujejo tudi komentarji nekaterih politikov in predstavnikov investitorja, na primer predsednika uprave Jedrske elektrarne Krško, g. Gorazda Pfeiferja (Aktualna tema, RTV SLO, 22.3.2024): »izredno pomembno je, da je referendum sedaj, čim prej, da se poenotimo, da začnemo dihati s tem vseslovenskim projektom in za vedno zaključimo z dvomi, da ne pride do takih stvari ki so jih doživeli v Avstriji…«.1

Drugi problem takšnega vprašanja je manipulativno-navijaški prizvok, ki ne ponuja prikaza celovite slike tematike s pozitivnimi in negativnimi vidiki. Tu je problem dvojen. Res je, da jedrska energija večinoma zagotavlja »stabilno oskrbo«, kot pravi referendumska pobuda, vseeno pa moramo biti pri podajanju dejstev strokovni in odkriti do ljudi ter povedati, da obstajajo primeri, ko to ne drži. Prav na vrhuncu energetske krize leta 2022 nepričakovano velik del jedrskih elektrarn po Evropi ni obratoval. Tako je jedrska energija kriznega leta 2022 doživela kar 16% padec proizvodnje glede na leto 2021 (Ember, 2023, str. 16). 2 Tako je nepričakovano velik izpad dela evropskih jedrskih elektrarn poglobil energetsko krizo in je ni reševal, kot je to veljalo za sončne in vetrne elektrarne. Še pomembneje, referendumsko vprašanje prikazuje le pozitivno plat jedrske energije, torej »stabilno oskrbo« (le kdo pa si ne bi želel stabilne oskrbe?), zamolči pa številne izzive, ki spremljajo jedrsko energijo. Če nadaljujemo z logiko predloga vprašanja in želimo pri tem ostati resnicoljubni, potem bi se moralo vprašanje raje glasiti »Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, sočasno pa povečal tveganje za veliko preplačilo investicije, visoko in nekonkurenčno stroškovno ceno elektrarne, ponovitev zgodbe TEŠ, razširitev korupcije in nerešeno dolgoročno shranjevanje visokoradioaktivnih odpadkov za prihodnje generacije?« S tako postavljenim vprašanjem želimo osvetliti vso absurdnost osnovnega predloga vprašanja.

Ker je trenutno vprašanje torej neprimerno, v Mladih za podnebno pravičnost za novembrski referendum predlagamo sledeče vprašanje:

»Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno, transparentno in informirano odločitev o JEK2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit civilni nadzor, kot je predvideno v Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?«

Takšno vprašanje je dovolj ozko, da bi morebitna zmaga preprečila državi in investitorju možnost izkoriščanja tovrstnega dogodka za politiko izvršenih dejstev, hkrati pa bi istima akterjema morebitna zmaga nudila javno podporo za pospešitev vseh procesov in analiz v želji po čim prejšnji izvedbi drugega referenduma in sprejetja končne investicijske odločitve na strokoven in transparenten način ob sočasnem celovitem civilnem nadzoru. Poraz na referendumu pa bi pomenil zavrnitev projekta ter ustavitev vseh potekajočih analiz in priprav.

Predlogi glede resolucije o dolgoročni rabi jedrske energije

Za dodatno razlago in vsebino spodaj predlaganih sprememb resolucije3, ki jih zaradi omejenega okvirja resolucije nismo mogli vključiti v besedilo, glej naše konkretne predloge za transparentno in strokovno upravljanje s projektom JEK2, objavljene na naši spletni strani in poslane odločevalcem 27. marca 2024.4

1. TRANSPARENTNOST IN STROKOVNOST

a) Člen 37.

Člen 37 omenja »neodvisni in civilni nadzor« investicije v JEK2. To predstavlja korak naprej glede na preteklo različico, še zmeraj pa je člen premalo konkreten in časovno nedoločen.

Zaradi nekonkretnosti predlagamo, da se člen razširi in dopiše, da prvi korak neodvisnega in civilnega nadzora pri projektu JEK2 pomeni razširitev trenutne Delovne skupine za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2 (v nadaljevanju delovna skupina) s petimi predstavniki zainteresiranih deležnikov, to so civilna družba, gospodarstvo, predstavniki občin, znanstveno-raziskovalni sektor in sindikati. Ti predstavniki naj imajo dostop do vse dokumentacije, do katere lahko dostopajo tudi člani delovne skupine, so vključeni v vse korespondence, lahko podajajo mnenja, pobude in postavljajo vprašanja ter nimajo pravice do glasovanja (razen v izjemnih primerih ključnih vprašanj). Dodatno, v primeru ustanavljanja novih delovnih skupin oz. podobnih organov, ki upravljajo in koordinirajo projekt JEK2, so predstavniki zainteresirane javnosti v njih avtomatično vključeni.

Zaradi časovne nedorečenosti člena predlagamo, da se ga razširi z zapisom, da se implementacija zgoraj zapisanega odvije »prioritetno oz. v najkrajšem možnem času«.

b) Člen 32.

Člen 32 predloga resolucije omenja potrebo po »vključujočem, odprtem in transparentnem dialogu z vsemi deležniki glede rabe jedrske energije, vključno s posvetovanji in javnimi razpravami«. Člen predstavlja korak naprej od prejšnje verzije, še zmeraj pa je preozek, premalo konkreten in časovno nedoločen.

Predlagamo, da se člen dopolni z zapisom, da se bo v najkrajšem možnem času vzpostavilo redno, vsaj mesečno poročanje delovne skupine. Na teh srečanjih naj imajo člani in predstavniki civilne družbe znotraj delovne skupine možnost, da v primeru ločenega mnenja tega tudi javno predstavijo. Hkrati naj se v člen zapiše vzpostavitev spletne strani in priprava širše komunikacijske strategije za tiste državne organe (pred posvetovalnim referendumom in naprej), ki koordinirajo projekt JEK2 (tj. trenutno delovna skupina, lahko pa se v prihodnje organizacijska struktura spremeni). Z vsebinskim okvirjem obeh aktivnosti naj soglašajo člani in predstavniki zainteresiranih deležnikov iz delovne skupine.

Glede nezadostne konkretnosti člena predlagamo, da se ubeseditev »vključno s posvetovanji in javnimi razpravami« dopolni z zapisom, da bosta na teh dogodkih objektivno, vključujoče in na razumljiv način predstavljena dva scenarija razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema (100% OVE ter jedrska plus OVE scenarij), temelječ na scenarijih iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Pripravo razprav in samo izvedbo naj vodi za to usposobljena in neodvisna skupina, izbrana s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Nenazadnje, glede časovne nedoločnosti člena predlagamo, da se doda ubeseditev, da se bodo omenjene aktivnosti izvedle »prioritetno oz. v najkrajšem možnem času«.

c) Člen 36.

Člen 36 pravi, da se bo šlo v investicijo v JEK2 »v kolikor se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja«. Člen je potrebno dopolniti, saj so trenutni pogoji preozki.

Člen naj se dopolni z zapisom, da se bo šlo v investicijo, v kolikor bo takšna odločitev sprejeta na referendumu tik pred končno investicijsko odločitvijo (FID), ko bo že znana dolgoročna rešitev za visokoradioaktivne jedrske odpadke ter se bo minimiziralo socialne in okoljske vplive JEK2 skozi celoten življenjski krog elektrarne.

d) Člen 47.

Člen 47. predstavlja zaključek resolucije, kjer je podana podporo JEK2 brez kakršnihkoli pogojev. V želji po izognitvi možnim napačnim interpretacijam in izkoriščanju zadnjega člena za dokaz brezpogojne podpore projektu JEK2 brez kakršnihkoli pogojev naj se le-ta dopolni z zapisom, da Slovenija podpira izkoriščanje jedrske energije, v kolikor bo stroškovna cena, upoštevajoč stroške celotnega življenjskega cikla jedrske elektrarne, znašala največ 70 EUR/MWh (za razlago beri naprej), bo soglasje h projektu podal civilni nadzor, bo pozitivno mnenje projekt dobil na referendumu tik pred končno investicijsko odločitvijo, bo znana rešitev za dolgoročno shranjevanje visokoradioaktivnih odpadkov, bo projekt minimiziral negativne socialne in okoljske vplive jedrske elektrarne skozi celoten življenjski cikel elektrarne ter projekt ne bo poslabšal državnega okvirja za spodbujanje širjenja obnovljivih virov energije.

e) Dodatni člen o referendumu pred končno investicijsko odločitvijo ter procesu pred referendumom

V resolucijo naj se doda člen, da naj se pred končno investicijsko odločitvijo (FID) izvede še en referendum, izid katerega bo dokončno potrdil ali zavrnil odločitev o izvedbi investicije. Ker je za smiselnost samega referenduma ključno, da so zagotovljeni pogoji informiranosti, objektivnosti in na znanstvenih dejstvih temelječa podajanja informacij, naj se v resolucijo zapiše, da se naj pred vsakim referendumom ali podobnim dogodkom javnosti zagotovi dovolj razumljivih in znanstveno podkrepljenih informacij o dveh možnih smereh razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema. Podatki naj izhajajo iz scenarijev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), vključujejo pa naj vsaj tehnološke, ekonomske, podnebne, socialne in naravovarstvene vidike. Proces seznanjanja javnosti naj poteka celovito, vodi pa ga naj za to usposobljena in neodvisna institucija. Za preprečitev izkrivljanja informacij s strani vladnih skupin, ki skrbijo za upravljanje projekta JEK2 (npr. delovna skupina za JEK2), naj takšne skupine pripravijo komunikacijske strategije, ki naj bodo sprejete soglasno s strani vseh članov in zainteresiranih deležnikov določene skupine.

2. EKONOMIKA IN KONKURENČNOST

a) Člen 40.

Člen 40 pravi, da naj »ekonomika projekta JEK2 dolgoročno zadovolji kriterije dostopnosti in konkurenčnosti cene električne energije za domače odjemalce«. Pri tem členu manjka jasnosti in konkretnosti, s čimer je odprt za različne interpretacije in manipulacije.

Člen naj se nadgradi z zapisom, da naj stroškovna cena električne energije i elektrarne, upoštevajoč vse stroške gradnje, obratovanja, skladiščenja in financiranja, za ekonomsko sprejemljivost in konkurenčnost dosega največ 70 EUR/MWh. Torej, 70 EUR/MWh naj bo vrednost, po kateri naj se ocenjuje konkurenčnost oz. nekonkurenčnost JEK2. Vrednost 70 EUR/MWh predlagamo iz petih razlogov, izmed katerih sta ključna prva dva.

Prvič, to je cena, glede katere sta se sporazumela EDF, francoski dobavitelj jedrske opreme, in francoska vlada. Predstavlja pričakovano stroškovno ceno prihodnjih jedrskih elektrarn v Franciji, ki je realna in sprejemljiva tako za investitorja kot za gospodarstvo in gospodinjstva (Euronews, 2023).5

Drugič, to so veleprodajne cene, ki jih za Evropo do leta 2060 napovedujejo različne analitične družbe (Energy Brainpool, 2023 6 ; Ember, 2023 7). Ocene temeljijo na letnem povprečju urnih cen na promptnem trgu za dan vnaprej, upoštevajoč mejne stroške proizvodnje električne energije iz zadnje elektrarne, ki na trg še dobavlja električno energijo za pokritje takratnega odjema. To je pristop, po katerem energetski trgi delujejo. Za scenarijski pristop pri prihodnjem razvoju evropskega elektroenergetskega sistema pa se uporablja podatke iz Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in drugih uradnih dokumentov EU, scenarijev Mednarodne agencije za energijo in drugih relevantnih akterjev. Na spodnjem grafu lahko vidimo ocene priznanega svetovalskega podjetja, Energy Brainpool, za tri scenarije razvoja evropskega elektroenergetskega sistema in kakšne veleprodajne cene se lahko glede na njih pričakuje v Evropi. Vidimo lahko, da se v osnovnem scenariju cena od leta 2030 do 2060 giblje okoli 70 EUR/MWh, v scenariju hitrejšega razvoja OVE (GoHydrogen) cena variira okoli 60 EUR/MWh in v scenariju mednarodnih tenzij med 100 in 110 EUR/MWh (Energy Brainpool, 2023, n.p.).

Urne cene bodo zaradi velike penetracije OVE močno variirale (od negativnih do več kot 150 EUR/MWh), a se bo – kot omenjeno – letno povprečje urnih veleprodajnih cen v osnovnem scenariju gibalo okoli 70 EUR/MWh (Energy Brainpool, 2023, n.p.).

Še nižje veleprodajne cene predvideva analitični možganski trust Ember, kjer se v osnovnem scenariju (glej 2030 – Baseline scenario na spodnjem grafu) za leto 2030 predvideva cene od 50 do 57 EUR/MWh (Ember, 2023, str. 6). V primeru še hitrejše širitve poceni OVE analitiki družbe Ember pričakujejo še hitrejši padec veleprodajnih cen električne energije (glej 2030 – Ambitious scenario na spodnjem grafu). Z vedno večjo penetracijo OVE se pričakuje, da se bo trend nadaljeval ali vsaj ustalil tudi v prihodnje.

Tretjič, to je vrednost, ki bi jo lahko po izračunih prof. dr. Jožeta P. Damijana iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v primeru optimalnega vodenja projekta dosegla JEK2 (Energetika.net, 2024). 8

Četrtič, cena 60 EUR/MWh, torej nekoliko nižje kot predlagana 70 EUR/MWh, je vrednost, glede katere se je nemška industrija sporazumela z nemško zvezno vlado kot cena, ki je sprejemljiva za dolgoročno obratovanje nemške industrije (DW, 2023). 9

In petič, to so okvirno trenutne borzne cene nemških terminskih pogodb za prihodnja leta (Cal25-28), torej cene, za katere tržni akterji menijo, da bodo veljale na trgu v prihodnjem obdobju (EEX, 2024). 10

Predlaganih 70 EUR/MWh kot vrednosti, ki predstavlja mejo za prihodnjo konkurenčnost JEK2, je glede na podano razlago dosegljiva vrednost. Ta na eni strani zagotavlja industriji konkurenčnost, na drugi pa – in to je ključno – predstavlja zagotovilo, da bo projekt dolgoročno vzdržen in da bo proizvajal električno energijo po ceni, za katero se pričakuje, da bo v prihodnje prisotna na trgu. Če bo stroškovna cena elektrarne višja kot tržna cena, JEK2 brez državne pomoči ne bo obratoval ali pa bodo višje cene energije morali nositi gospodinjstva in gospodarstvo. Zgolj s predlagano mejo ekonomske sprejemljivosti projekta se bo preprečilo, da objekta ne bo potrebno predčasno zapreti (z vsemi posledicami za državo, prebivalstvo in gospodarstvo), kot se to trenutno odvija pri TEŠ6.

b) Dodatni člen o dodatnih ekonomskih analizah in študijah

V resolucijo naj se doda člen, ki predvidi pripravo analize natančnosti ocenjevanja stroškov in koristi preteklih elektroenergetskih projektov z zaključki in priporočili, poglobljeno analizo tveganj projekta JEK2 ter neodvisni in strokovni pregled opravljenih analiz o projektu JEK2, razpisan s strani neodvisnih organov.

3. DODATNI ČLENI ZA ZAGOTOVITEV PRAVIČNE IN TRAJNOSTNE JEK2

a) Dodatni člen o globalni socialni in okoljski pravičnosti JEK2

V želji po zasledovanju globalne pravičnost in preprečitve izkoriščanja držav globalnega juga za dobrobit energetske oskrbe privilegiranih držav naj resolucija predvidi pripravo študije o načinih za minimizacijo negativnih okoljskih in družbenih posledic JEK2 skozi celoten življenjski cikel elektrarne (pridobivanje goriva in materialov, transport, skladiščenje odpadkov, …).

b) Dodatni člen o dolgoročni rešitvi visokoradioaktivnih odpadkov

Z namenom preprečitve, da bi se izziv skladiščenja visokoradioaktivnih odpadkov prelagal na prihodnje generacije in da bi stroške reševanja problema (npr. več milijardna gradnja skladišča) naknadno nosila država, tj. davkoplačevalci, naj se v resolucijo zapiše, da morata obstoječa jedrska elektrarna in potencialna nova jedrska elektrarna še pred končno investicijsko odločitvijo (FID) predstaviti načrte za dolgoročno rešitev tega izziva, stroške povezane s tem ter nenazadnje, zavezo, da se bo te stroške v zadostni meri vključilo v lastno stroškovno ceno elektrarne in tako zbrana sredstva nakazovalo v za to vzpostavljen organ (po principu delovanja Sklada RS za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško).

c) Dodatni člen o zagotovitvi državnega okvirja, ki bo omogočal nadaljnjo pospešeno širjenje sončnih in vetrnih elektrarn po Sloveniji

V želji po preprečitvi, da bi priprave in potencialna gradnja JEK2 upočasnila širjenje sončnih in vetrnih elektrarn po Sloveniji oz. omilila državni okvir spodbud do OVE, naj se v resolucijo zapiše, da se bo v najkrajšem možnem roku zagotovilo in javnosti predstavilo regulatorni okvir, ki bo preprečeval takšne razvoj dogodkov.