Proti prevladi politike nad stroko ter za sonaraven način upravljanja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana
23. junij 2024

Spoštovani,

kot izvoljenim predstavnicam in predstavnikom prebivalcev Mestne občine Ljubljana se vam 1. julija 2024 odpira možnost, da zaustavite nesmiselno vztrajanje občine pri izvedbi koncerta pevca Magnifica v parku Tivoli. Primer dobiva s predlogom po spremembi Odloka o varstvu krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib nove, še neslutene razsežnosti. Predlog bi pomembno omejil in izključil Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) iz odločanja o rabi in upravljanju krajinskega parka. Predlog se nevarno odmika od odgovornega in z Zakonom o ohranjanju narave skladnega upravljanja parka. Kakršnekoli spremembe odloka bi potrebovale strokovno podlago pristojnih institucij, predvsem ZRSVN, ki v celoti umanjkajo. Zato ZRSVN v primeru spremembe odloka razmišlja o ustavni presoji odloka. Predlagana sprememba župana MOL je torej nesprejemljiva iz treh razlogov: simbolizira prevlado politike nad stroko, je v posmeh biodiverzitetni in podnebni krizi ter krši obstoječo zakonodajo.

V mestu je dovolj drugih prizorišč in nobene potrebe ni, da se politična oblast zavzema za izvedbo komercialnega množičnega dogodka v javnem parku, če temu nasprotuje Zavod RS za varstvo narave ter več kot 130 biologov, krajinskih arhitektov, umetnikov in drugih podpisnikov pisma, med katerimi so mnogi eminentni profesorji z Biotehniške fakultete, Fakultete za arhitekturo, Zdravstvene fakultete in rektor Univerze v Ljubljani. V tem duhu so načrti za spreminjanje odloka strokovno neosnovani in nesprejemljivi. Na volitvah podeljujemo mandate v trdni veri, da bodo izvoljeni predstavniki delovali v javno korist in skladno z zakonsko določenimi smernicami ter mnenjem stroke. Hkrati tudi verjamemo, da mora biti politična oblast odprta za posvetovanje z ljudmi, ki se jih omenjena zakonodaja dotika. Vse to pri trenutnem predlogu umanjka.

Mestni park je, kot ste gotovo lahko razumeli iz odzivov zelo različnih strok, vse bolj obremenjen, ohranjanje ravnovesja med rabo in varstvom narave postaja vse zahtevnejše. V luči biodiverzitetne in podnebne krize postaja ohranjanje narave ena naših osrednjih skupnih nalog. Nenazadnje nam to sporoča tudi pravkar sprejeta nova Uredba EU o obnovi narave. Od naše uspešnosti pri ohranjanju narave so odvisni naše zdravje, dobro počutje, prihodnost in podnebna odpornost. Stroka se v primeru ljubljanskega Tivolija vse bolj nagiba k temu, da bi po zgledu drugih parkov tudi naš park postal manj odprt za prekomerno množične dogodke, s številnimi škodljivimi posledicami, še posebej ob obstoju množice alternativnih lokacij. To nikakor ne pomeni nižanja kakovosti ali postavljanja prekomernih omejitev za obiskovalke in obiskovalce – za razliko od mnenja župana je park že danes živ in brsti od različnih aktivnosti. Vsakodnevno ga na neinvaziven način uporablja množica različnih generacij in skupin Ljubljančank in Ljubljančanov. Le s takšnimi in podobnimi aktivnostmi ob hkratnem sonaravnem upravljanju bomo lahko park v vsej svoji lepoti prepustili tudi zanamcem.

Izvedbi koncerta pevca Magnifica v skladu s svojimi zakonitimi pristojnostmi nasprotuje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Območna enota tega zavoda strokovno spremlja razmere v parku. Zaposleni se tam dobro zavedajo stanja narave v parku in pri odločanju ravnajo z veliko odgovornostjo do narave in javnih interesov. Povezovanje konkretnega primera z delovanjem zavoda na nacionalni ravni ali vpletanje drugih nepovezanih tematik je nestrokovno, neznanstveno, odvrača pozornost in preprečuje konstruktivno iskanje rešitev za dotični primer.

V luči povedanega boste, spoštovani svetniki in svetnice, na začetku julija odločali o dveh možnih prihodnostih. Ali sprejmete nestrokovne in pravno sporne spremembe odloka, s čimer boste poglobili trenutno nesonaravno upravljanje parka, ali pa začnete končno vzpostavljati okvir za drugačen, bolj sonaraven in ljudem bolj prijazen način upravljanja parka. Predlagana sprememba odloka bi bila korak v napačno smer. Zato zavrnite predlagani predlog ter namesto njega pospešite pripravo sonaravnega upravljavskega načrta za krajinski park.
V upanju na tehtno odločitev vas lepo pozdravljamo,

Podpisnice in podpisniki:
Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist in član Mladih za podnebno pravičnost
Sanja Fidler, Protestival
Brane Solce, Protestival
Maja Hawlina, Avanta Largo
prof. dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka, Biotehniška fakulteta
Darja Matjašec, krajinska arhitektka
prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, univ.dipl.biol.
prof. mag. Tadej Glažar, arhitekt
prof. Alen Ožbolt, dekan UL ALUO
doc. dr. Matej Skočaj, Biotehniška fakulteta
doc. dr. Miloš Kosec, arhitekt
Jelka Brecelj, dipl. biologinja, dr. sc., doc., znanstvena svetnica (upokojena)
doc. dr. Nika Grabar, arhitektka
Martina Malešič, umetnostna zgodovinarka
Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka
Aleksander Ostan, arhitekt in pedagog
prof. dr. Aleš Vodopivec, arhitekt
Primož Ribarič, meteorolog in član Mladih za podnebno pravičnost
Ana Špilak, biologinja
Iva Špilak, ekologinja
Arne Vehovar, arhitekt
Vesna Teržan, umetnostna zgodovinarka, publicistka
dr. Tadej Troha, filozof
prof. dr. Marko Juvan, literarni teoretik in zgodovinar, izr. član SAZU
Gaja Brecelj, Umanotera
dr. Svetlana Slapšak, upokojena univerzitetna profesorica
Boris Briški, arhitekt
Nina Ostan, umetnostna zgodovinarka
Meta Breznik Bertoncelj
Janez Bertoncelj
Zdravko Kobe, filozof
Rudi Krašovec, biolog in ekolog
Ivana Odič
Brankica Petkoviċ, Mirovni inštitut
Marko Ribać, Mirovni inštitut
Matjaž Krivec, glasbenik, skladatelj
Urška Jurman, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture
Majda Hrženjak, Mirovni inštitut
Zoran Fijavž, Mirovni inštitut
Apolonija Simon, magistrica umetnosti, ravnateljica SŠOF
Marko Odič
Kaja Lipnik Vehovar, arhitektka
mag. Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj
Jana Volčič
Alenka Cvetković
Tjaša Jordan
Živa Vigali, zdravnica
Jana Tavčer
Branko Cvetković
Martina Vovk, umetnostna zgodovinarka
prof. dr. Apolonija Šušteršič d.i.a.
Mojca Turk Avsec, arhitektka
Zoran Odič
Mateja Odič
Andrej Godec, učitelj kemije
doc. dr. Polona Petek, UL AGRFT
Martina Šuhel, upokojenka
Sabina Autor
Zdenka Badovinac

Foto: Meta Breznik