skip to Main Content
Podnebna skupščina, 21. april 2023

Zbrali smo se v petek, 21. 4. 2023, ob 17.00 na PLACu – Participativni Ljubljanski Avtonomni Coni.
Na skupščini smo izvedli reorganizacijo gibanja, razdelili smo se tudi v delovne skupine, kjer smo nadaljevali z delom na konkretnih nalogah in projektih.

  • Tovarišija je skupina starejših članic_ov gibanja, ki skrbi za povezovanje in dobro počutje znotraj gibanja. Pod to skupino spada mentorski program, katerega namen je vključevanje novih članic_ov in organiziranje neformalnih druženj.

 

  • Pisarna  je promocijska skupina, ki se ukvarja z vsem, kar je povezano z javnostmi in mediji. Pripravlja in pošilja e-maile (šolam, medijem, organizacijam, članstvu …), skrbi za koordinacijo, pripravo in podajanje medijskih izjav, mednarodno povezovanje, vzpostavlja kontakte z novinarji, skrbi za pripravo vsebin za objavo na socialnih omrežjih, pripravlja grafike, video gradivo itd.

 

  • Podnebniki pripravljajo vsebinske objave, debate (npr. JEK2), NEPN+ projekt, interna izobraževanja, pomoč mentorjem itn. Delovanje skupine je bolj “priložnostno” in se aktivira, ko se jo potrebuje.

 

  • Akcije so skupina, ki na podlagi zahtev in odzivov, ki jih oblikuje skupina Podnebniki, organizira gverilske akcije v javnem prostoru in preko njih širšo javnost opozarja na aktualne problematike.”
Podnebna ljudska skupščina, 22. junij 2023

Podnebno ljudsko skupščino smo izpeljali 22. junija, pred vladnim poslopjem v sodelovanju s sorodnimi organizacijami in zainteresirano javnostjo.

 

Okoljska gibanja, kolektivi in organizacije vlado pozivamo k postavitvi zadostnih ciljev pri prenovi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Trenutni osnutek ne sledi zavezujočim ciljem Pariškega sporazuma in ugotovitvam znanstvenic ter znanstvenikov, prav tako pa ne upošteva resnosti okoljske krize. Cilj NEPN mora biti njegova učinkovitost pri izvrševanju in implementaciji zastavljenega v politike. Pozivamo k dopolnitvi in spremembam načrta na način, da se upošteva strokovna mnenja, okoljske organizacije in širšo javnost.

 

Vse zahteve smo tekom našega delovanja sporočili že velikokrat in nismo bli slišani! Zato zavračamo formo javnih posvetovanj, ki služijo sama sebi in pristojnim omogočajo izkazovanje zgolj simboličnega sodelovanja z javnostjo. Proces vključevanja dejansko ni vključujoč, saj gospodarski in energetski interesi vselej prevladajo nad stališči civilne družbe. Ponavlja se zgodba iz priprave prvega NEPN leta 2020 – kljub našim več kot 15-stranskim predlogom in več kot 200 konkretnim predlogom ukrepov ni bil upoštevan praktično noben.

 

Naša prizadevanja se bodo še naprej stopnjevala. Podnebna fronta je korak k aktivnemu političnemu organiziranju, da bomo procesu intenzivnega rušenja skupnih naporov za naslavljanje podnebne krize lahko kos. Sistem se lahko ohranja zgolj z izkoriščanjem narave in ljudi. Krize nismo ustvarili delavci in delavke, ampak kapitalisti. Zato je pomembno, da se organiziramo v skupen protisistemski boj, ki gre širše od aktivističnih krogov, ampak se dotika vsakega posameznika, kar je dokazalo tudi izpostavljanje lokalnih bojev in prizadevanj na današnji skupščini.

 

Od vlade zahtevamo, da v NEPN vključi mnenja stroke in preneha z zavajanjem javnosti s predlogi, ki sledijo kapitalistični družbeni ureditvi.

 

Za konec naj poudarimo, da bomo Mladi za podnebno pravičnost in ostali sorodni kolektivi pritiske stopnjevali. Današnja Podnebna ljudska skupščina je šele začetek Podnebne fronte.

𝐃𝐑𝐔𝐙̌𝐁𝐄𝐍𝐄 𝐒𝐏𝐑𝐄𝐌𝐄𝐌𝐁𝐄 𝐙𝐀 𝐓𝐑𝐀𝐉𝐍𝐎𝐒𝐓𝐍𝐎 𝐏𝐑𝐈𝐇𝐎𝐃𝐍𝐎𝐒𝐓

Posledice sistema, v katerem živimo, in ki je utemeljen na rasti in dobičku, zaznavamo v onesnaževanju okolja, rasti emisij TGP, nevzdržni porabi materialov in tako naprej. Sočasno kapitalistični način produkcije povečuje neenakosti tako na lokalni ravni, kot tudi globalni; torej tako v posamezni državi, kot tudi med državami samimi. Negativni učinki okoljskega zloma pa te neenakosti še dodatno poglabljajo. NEPN nikakor ne bo odpravil kapitalizma, ravno zato pa je ključno te destruktivne učinke prepoznati in se kolektivno boriti za ukrepe, ki bodo vsem zagotovili dostojno življenje znotraj ohranjenega planeta.

 

V Sloveniji živi več kot 100.000 ljudi v energetski revščini, še mnogo več prebivalstva pa živi le malo nad pragom (energetske) revščine, torej v materialnih okoliščinah, ki ne omogočajo dostojnega življenja. Prav tako najnovejše poročilo o neenakosti kaže, da se stanje neenakosti v Sloveniji še poslabšuje, k čemur sta prispevali energetska kriza in splošno visoka stopnja inflacije v zadnjem letu. NEPN pa kljub temu da predstavlja najpomembnejši strateški državni načrt, teh socialnih problematik ne obravnava. Dotakne se zgolj energetske revščine; in še te nezadostno.

 

Ukrepi, ki jih potebujemo, so vključevanje prebivalcev v načrtovanje in demokratizacija produkcije, zmanjšanje rabe energije, krepitev javnih storitev (npr. javni potniški promet), krajši delovnik, gradnja kakovostnih javnih najemnih stanovanj, pravičen prehod za delavke in delavce ter progresiven okoljski davek in financiranje zelenega prehoda delovnim ljudem.

𝐏𝐎𝐃𝐍𝐄𝐁𝐉𝐄

𝑵𝑬𝑷𝑵 𝒏𝒆 𝒊𝒛𝒑𝒐𝒍𝒏𝒋𝒖𝒋𝒆 𝒛𝒏𝒂𝒏𝒔𝒕𝒗𝒆𝒏𝒐 𝒅𝒐𝒌𝒂𝒛𝒂𝒏𝒊𝒉 𝒐𝒃𝒗𝒆𝒛 𝒛𝒂 𝒃𝒍𝒂𝒛̌𝒆𝒏𝒋𝒆 𝒑𝒐𝒅𝒏𝒆𝒃𝒏𝒊𝒉 𝒔𝒑𝒓𝒆𝒎𝒆𝒎𝒃

Novi podnebni modeli nakazujejo, da imamo za omejitev dviga globalne povprečne temperature na 1,5 °C oziroma 2 °C glede na predindustrijsko dobo na voljo še manj časa, kot smo domnevali do sedaj. Hkrati pa zadnja poročila IPCC nakazujejo, da lahko že dvig globalne temperature med 1 °C in 2 °C privede do t. i. točk preloma – tipping points. Posledica tega je lahko globalna kaskada prelomnih točk, ki vodijo v novo, nepovratno stanje na Zemlji, ki ne bo primerno za bivanje, tj. ‘vročo’ Zemljo – ‘Hothouse’ Earth.

 

V slovenskem prostoru smo z javnimi posveti v okviru načrtovanja NEPN prišli do osnutka drugega »Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta« (NEPN 2024), ki naj bi izziv podnebnih sprememb naslovil, ampak se je ponovno izkazal za milo rečeno izredno neambicioznega. Kot primer izredne neambicioznosti lahko navedemo zmanjšanje emisij TGP do leta 2030 glede na leto 2005 za zgolj 37 do 40 odstotkov, kar pa ni v skladu z rezultati relevantnih znanstvenih raziskav. Za omejitev globalne povprečne temperature na največ 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo, bi morala Slovenija, upoštevajoč načela globalne pravičnosti oz. svojo zgodovinsko odgovornost pri izpustih TGP v ozračje, do leta 2030 znižati emisije TGP za vsaj 65 odstotkov glede na leto 2005 in podnebno nevtralnost doseči že do leta 2040. Prejšnji teden je Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe objavil poročilo, ki vsebuje priporočilo zmanjšanja emisij TGP za vsaj 55 do 70 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990 na ravni EU.

 

Z “javnimi posveti”, ki kvečjemu zaradi svoje netransparentnosti zbujajo sumničavost prebivalcev, ne bomo dosegli bolj ambicioznih ciljev. Dosegli jih bomo s transparentnim in vključujočim dialogom, ki temelji na znanstvenih, etičnih in moralnih načelih. S takšnim dialogom bomo lahko začeli učinkovito usmerjati vsa razpoložljiva sredstva v ukrepe za zmanjšanje končne rabe energije, s sočasnim veliko bolj ambicioznim razogljičenjem energetskega sektorja, ki bo temeljil na implementaciji »Obnovljivih virov energije« na lokacijah z manjšim tveganjem do naravovarstvenih vrednot. Poseben poudarek bomo morali posvetiti prometnemu sektorju, kjer bomo morali slediti ciljem trajnostne mobilnosti in zaustaviti razmišljanje o širjenju cestnih povezav ter sočasnem večanju odvisnosti od individualnega motoriziranega transporta. Veliko bolj ambiciozno bomo morali nasloviti tudi kmetijski sektor in druge vrste industrijskih procesov, ki so zasluženi za večje deleže emisij TGP.

𝐍𝐀𝐑𝐀𝐕𝐀

Menimo, da je celoten koncept osnutka novega NEPN zgrešen v samem bistvu, saj povsem izključuje naravo. Narava pa je, kot vemo, naša ključna zaveznica v prilagajanju na podnebne spremembe. Pričujoči osnutek NEPN varovanju in obnovi narave ne namenja niti enega samega poglavja.

 

Narava je tem dokumentu omenjena le v odstavku, ki nosi zgovorno ime: »Okoljske in druge omejitve, ki vplivajo na uvedbo energije iz obnovljivih virov v Sloveniji«. Skratka, odločevalci NEPN naravo vidijo le kot nadlogo, ki nam stoji na poti pri doseganju energetskih ciljev.

Ob tem izpostavljamo, da drugi slovenski strateški podnebni načrt, Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050 (ReDPS50), izpostavlja pomen narave in varstva biodiverzitete kot ključni dejavnik v boju proti podnebnim spremembam. Glede na to da naj bi bil NEPN s tem dokumentom usklajen, nas zelo preseneča, da so pripravljavci naravo povsem izločili.

 

Obnovo narave, ekosistemov in biodiverzitete kot pomemben dejavnik pri blaženju podnebnih sprememb izpostavlja tudi EU. V več smernicah (npr. v Strategiji za biotsko raznovrstnost 2030) navaja, da bi države morale upoštevati sinergijo med obnovo narave in prilagajanjem na podnebne spremembe.

 

Kot konkreten primer naj navedemo nujnost obnove naravnih rečnih ekosistemov, ki imajo zelo pomembno vlogo pri blaženju poplav in suš. Rečni meandri (ali ovinki po domače) upočasnjujejo tok in s tem tudi zmanjšujejo hitrost poplavnih valov. Mokrišča so naravna čistilna naprava in ponor toplogrednega CO2, obenem pa vpijajo vodo in s tem blažijo tako suše kot poplave. Naravne razlivne površine ob rekah omogočajo, da se voda razlije izven naselij in s tem blažijo moč poplav. Mikroorganizmi v rečnem produ čistijo površinsko in podzemno vodo, brzice vodo bogatijo s kisikom, gosta obrežna vegetacija pa ščiti vodotoke pred pregrevanjem in vdorom škodljivih snovi. Če bi torej rečne ekosisteme obnovili in jim dali več prostora, bi s tem naredili uslugo tudi sebi: ublažili bi suše in poplave ter izboljšali kvaliteto vode. Gradnja novih velikih hidroelektrarn, ki se denimo omenja v NEPN-u, nas bi popeljala v diametralno nasprotno smer.

 

Skrajni čas je torej, da pričnemo naravo dojemati kot našo zaveznico in ne nasprotnico. Narava ni nadloga, ki nas ovira pri razvoju in prilagajanju na podnebne spremembe; ravno nasprotno, je ključni akter v blaženju poplav in suš, pa tudi neobhodna osnova našega življenja na vseh ravneh.

 

Resno nas torej skrbi, da odločevalci in očitno tudi naročnik dokumenta, Ministrstvo za infrastrukturo, menijo, da obnova narave ne spada v državni podnebni načrt. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je bila v pripravo osnutka NEPN od desetih institucij vključena le ena s področja narave in okolja.

 

Poudarjamo tudi pomen varčevanja z energijo – nenehna rast porabe ter izkoriščanje naravnih virov bosta namreč imela neobhodne negativne vplive na naravo in okolje, s tem pa tudi na človeka. V NEPN cilji za energetsko učinkovitost niso konkretni in menimo, da so premalo ambiciozni. Menimo, da bi bile potrebne korenite spremembe predvsem v delovanju energetsko intenzivne industrije v Sloveniji, obenem pa tudi konkretni in jasni cilji varčevanja z energijo na vseh ravneh družbe.