skip to Main Content

Spoštovani
na vas se obračamo z apelom za podporo pobude za dva dneva na teden brez mesa v javnih institucijah za reševanje globalne prehranske krize kot posledice vojne v Ukrajini. Svetovni program Združenih narodov opozarja, da bi lahko vojna v Ukrajini ogrozila svetovne zaloge hrane, saj sta Ukrajina in Rusija ključni proizvajalki kmetijskih proizvodov. Najbolj ranljive so države, ki se zanašajo na uvoz iz teh dveh držav in države iz kriznih območij, ki več kot polovico živil prejmejo iz Ukrajine1.

Brez Mesa

V Sloveniji smo za krmo rejnih živali v letu 2018 porabili 351.000 ton koruze in 67.000 ton pšenice, po drugi strani pa smo za prehrano ljudi porabili 221.000 ton pšenice in 23.000 ton koruze2. Rejne živali torej v Sloveniji porabijo približno dvakrat več žit kot ljudje. V Sloveniji za proizvodnjo krme za rejne živali zapravimo približno 66 % orne zemlje, kar pomeni, da več kot 100.000 hektarjev orne zemlje uporabljamo neučinkovito3. Živinoreja je zaradi neučinkovitosti krmljenja toplokrvnih rejnih živali s “human-edible” poljščinami odgovorna za največ zavržene hrane v živilsko-prehransko-oskrbovalni verigi4. Mnogo bolj učinkovito bi bilo celotno slovensko orno zemljo uporabljati za pridelovanje rastlinske hrane za ljudi5.

Za kg govejega mesa porabimo 25 kg krme, za kg prašičjega okoli 6 kg, za piščančjega pa okoli 3 kg6. Ne glede na vrsto mesa gre pa za vsak kilogram približno 3 kg rastlinske hrane, primerne za ljudi7.

Prehrana pretežno rastlinskega izvora bi poleg na zgoraj omenjeno prehransko varnost pozitivno vplivala tudi na zdravje ljudi in okolja ter na dobrobit živali:

  • prehranska varnost: zmanjšali bi uvoz krme, več zemljišč bi lahko namenili direktno za prehrano ljudi namesto za prehrano živali8. S tem bi lahko pomagali tudi ljudem v državah, ki žito v veliki meri uvažajo.
  • zdravje ljudi: prehranjevanje s pretežno rastlinsko prehrano izboljša zdravje ljudi in bi lahko globalno preprečilo več kot 10 milijonov prezgodnjih smrti9
  • okolje: prehranski sistem prispeva okoli četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov, od tega je več kot polovica povezana z živinorejo10. Zmanjševanje izpustov metana je najhitrejši način za upočasnitev segrevanja ozračja11, najbolj učinkovit način pa je prehod na pretežno rastlinsko prehrano12. Prehod na pretežno rastlinsko prehrano je ključen tudi za blaženje škode naravnemu svetu13.
  • dobrobit živali: Številne živali so čuteča bitja zmožne občutiti užitek, srečo, bolečino in stres14. Vsak dan globalno ubijemo okoli 200 milijonov kopenskih živali15, morskih pa še več16.