Vročinski val je junija letos prizadel drevesa v slovenskih naseljih kot še nikoli doslej. Junij 2025 je bil rekordno suh in vroč, kazalec podnebne krize in vedno hujših vročinskih ekstremov. Ljudje z vseh koncev države so poročali o ožgani vegetaciji in posušenih drevesih. Mnogi so med junijsko pripeko spraševali naokrog po rešitvah, samoiniciativno zalivali drevesa ter pozivali svoje občine, naj vendarle ukrepajo. Nekatere občine so drevesa zgledno zalivale in ob nova drevesa namestile zalivalne vreče, večina dreves pa je ostala prepuščena žgoči vročini.

Strokovnjaki in javnost se dobro zavedamo pomena dreves in živih bitij v naseljih. Drevesa nam nudijo senco in varno ter prijetno okolje, čistijo zrak ter preprečujejo poplave, ptice in druga živa bitja nam prinašajo veselje, čmrlji in čebele pa oprašujejo naše vrtove in travnike. Nujno je, da jim te usluge vračamo in za njih vestno poskrbimo.
V luči pogosto nepotrebne sečnje dreves, nestrokovne skrbi za drevesa in resnosti podnebne krize je potrebno nujno sistemsko ukrepanje. Na področje upravljanja z drevesi v naseljih in odprti krajini mora poseči država, v smiselnem sodelovanju z občinami, stroko in prebivalci. Samo skupaj bomo uspešno blažili vse pogostejše posledice podnebne krize, od vročinskih valov do poplav, ter vsem zagotovili kakovosten in zdrav bivalni prostor za rekreacijo, mir in sprostitev.

Podpisane strokovnjakinje in strokovnjaki, civilnodružbena gibanja, strokovne organizacije, nevladne organizacije ter občanke in občani pozivamo predsednika vlade, pristojnega ministra ter županje in župane k sprejetju štirih konkretnih ukrepov. Hkrati se pridružujemo pobudi za zakonsko zaščito dreves v naseljih¹ Mreže za prostor iz leta 2023.

Pozivamo vas, da se v najkrajšem možnem času zagotovi:

1. priprava Enotnih pravil za strokovno ravnanje z drevesi v naseljih in Državnih smernic za načrtovanje in urejanje javnih zelenih površin in dreves v naseljih. Zaradi velikega pomena dreves za ljudi in naravo morajo biti vsa drevesa v naseljih zavarovana in sajena skladno z enotnimi strokovnimi standardi. Pristojna institucija mora voditi evidenco dreves in izdajati dovoljenja za posek vsakega drevesa na javni ali zasebni površini. Za samo uveljavitev smernic v praksi naj se občinam zagotovi strokovna pomoč in zadostna finančna sredstva.
2. priprava Usmeritev za občanke in občane, ki želijo pomagati pri skrbi za drevesa in druga živa bitja v naseljih. Gradivo naj pove, kako lahko prebivalci na strokovno ustrezen način med celotno sezono, še posebej pa v času suše, v sodelovanju z občinskimi službami pomagajo prizadetim drevesom, pticam, divjim opraševalcem in drugim živim bitjem v svoji soseski.
3. izdelava Nacionalnih smernic za rabo vode v izrednih razmerah z upoštevanjem pomena dreves v naseljih. Glede na potencialne redukcije rabe vode v času suše naj se določi prioritizacija rabe po različnih dejavnostih, pri čemer naj imata zalivanje dreves in skrb za živa bitja nedvoumno prednost pred dejavnostmi, kot so zalivanje igrišč za golf ali pranje avtomobilov. Po potrebi naj se z Gasilsko zvezo Slovenije, gasilskimi društvi in drugimi akterji za čas izrednih razmer določi njihovo vlogo pri zagotavljanju zadostnih količin vode za zalivanje in drugo pomoč pristojnim službam in občanom.
4. vzpostavitev strokovne skupine, ki bo na ravni države, v okviru ministrstva ali v sodelovanju z njim spremljala stanje v prostoru, posodabljala smernice ter aktivno pomagala občinam in ukrepala v primeru večjih problemov. Pristojno ministrstvo naj skupini zagotovi zadostna sredstva in pristojnosti za uspešno delovanje.

Spoštovane županje in župani, pričakujemo, da boste podprli naš poziv in se s svojimi strokovnimi službami pridružili strokovni javnosti, civilni družbi in ministrstvu pri razvoju dobre prakse ravnanja z drevesi v slovenskih naseljih.

Občanke in občani želimo pri skrbi za drevesa in zelene površine sodelovati. Vedeti želimo, kako lahko prispevamo k skrbi za drevesa, travnike, divje opraševalce in druga živa bitja v naših okolici. V tujini parkovne službe ugotavljajo, da za drevesa v stanovanjskih soseskah in drugod mnogo lažje uspešno skrbijo s pomočjo prostovoljcev, ki so pripravljeni prevzeti opazovanje, zalivanje in nuditi druge vrste potrebne pomoči.

Spoštovani predsednik vlade, pristojni minister, župani in županje slovenskih občin, imate zgodovinsko priložnost. V sodelovanju med državo, občinami in prebivalci lahko zagotovite resnično skrb za drevesa in druga živa bitja v naših mestih in vaseh. Z zgornjimi predlogi lahko pripravite ljudem in naravi prijazne ukrepe ter tako zagotovite pomembne koristi za vse nas.

¹ https://www.mrezaprostor.si/aktualno/clanki/nujno-moramo-bolje-zavarovati-drevesa-v-urbanem-okolju-in-krajini/

Organizacije:
Mladi za podnebno pravičnost
IPoP – Inštitut za politike prostora
Mreža za prostor
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije – ZAPS
Arboristično društvo Slovenije
DKAS Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
Društvo arhitektov Ljubljana (DAL)
Ljubljana odprto mesto (LOM)
Plan B za Slovenijo, mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Kulturno okoljsko društvo Pazi!park
Glas ljudstva
Prostorož, neprofitni urbanistični studio
Greenpeace Slovenija
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Inštitut za študije stanovanj in prostora
IPREŠ, Inštitut za podnebne rešitve
Alpe Adria Green mednarodno društvo za zaščito narave in okolja
Inštitut za zdravje in okolje
Inštitut za ekologijo
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Zavod AFRONT – Odprte hiše Slovenije
Protestival
Društvo Trajna
Kolektiv Krater
Zadrugator
Društvo Zavetišče za zavržene rastline
Zavod Svibna, Regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja
Abakkum Zavod za krajino, kulturo in umetnost Piran
Zavod Senzorium
Zavod Proja
Zavod 2^32
Familylab Slovenija
Ekosocialistična iniciativa Klas
KUD Center 21
Iniciativa mestni zbor Maribor
Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor
Inštitut 8. marec
Društvo Kos Kolektiv
Društvo organifeR
DONDES, društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
Društvo za celostno samooskrbo Samooskrbni.net
Aroma Atelier
Občina Lenart, mag. Janez Kramberger, dr. vet. med., župan
KUD Obrat
Drustvo za preučevanje rib Slovenije
Združenje Naravni začetki
ZAVOD KRES
Civilna iniciativa za Pohorje brez vetrnih elektrarn
Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn
Ljudska iniciativa Velenje
Čmrljica – slovensko društvo za varstvo opraševalcev
Društvo Drobnovratnik
Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina DOR
Zavod KNOF so.p.
Bob, Zavod za izobraževanje in kulturne dejavnosti
Ljubljanska kolesarska mreža
Društvo za Permakulturo Slovenije
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce
Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum.

Posameznice in posamezniki:
Izidor Ostan Ožbolt, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost
dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka, IPoP in Mreža za prostor
Arne Vehovar, arhitekt
Sanja Fidler, komunikologinja, Protestival
Brane Solce, lutkar, Protestival
Maja Hawlina, Avanta Largo
doc. Darja Matjašec, krajinska arhitektka, Oddelek za krajinsko arhitekturo, BF UL
prof. dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka, Oddelek za krajinsko arhitekturo, BF UL
asist. Nejc Florjanc, krajinski arhitekt, Oddelek za krajinsko arhitekturo, BF UL
Gaja Brecelj, Umanotera
prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, UKC Ljubljana, KIMDPŠ
Iva Špilak, ekologinja, Oddelek za biologijo, BF UL
mag. Jelka Hudoklin, krajinska arhitektka, ACER Novo mesto in DKAS
dr. Mojca Kovač Šebart, Filozofska fakulteta UL
dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta UM
Andrej Strgar, krajinski arhitekt, Pro Horto Strgar d.o.o., Ljubljana
Stanislava Dešnik, krajinska arhitektka in predsednica DKAS
Radovan Romih, krajinski arhitekt, RC Planiranje Celje in DKAS
prof. dr. Renata Salecl, Pravna fakulteta UL
Polonca Lovšin, umetnica in arhitektka, članica KUD Obrat
Irena Štaudohar, dramatičarka in novinarka, Ljubljana
prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, univ. dipl.biol., Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani
Maja Šinigoj, arhitektka, LOCUS
Martin Pogačar, ZRC SAZU
Eva Bolčič, krajinska arhitektka in prostorska načrtovalka
Karolina Jankovič, krajinska arhitekta, Ljubljanski urbanistični zavod d.d.
Rudi Kraševec, mag. ekologije in biodiverzitete
Kaja Širok, zgodovinarka
Bojana Leskovar, novinarka
Katja Zakrajšek, samozaposlena v kulturi
dr. Oto Luthar, ZRC SAZU
dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta
Ina Šuklje Erjavec, mag. krajinske arhitekture, Urbanistični inštitut RS
Jana Kozamernik, krajinska arhitektka, UIRS / Landstudio 015
Arjan Pregl, slikar
izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, sociologinja, ZRC SAZU
Andrea Backovič Juričan, fizioterapevtka in strokovna sodelavka NIJZ, članica Environmental Physiotherapy Association
Črt Piksi, fotograf
Tim Gerdin, krajinski arhitekt, UIRS
Meta Breznik Bertoncelj
Janez Bertoncelj
Mojca Dobnikar, prevajalka
Bogdan Kastelic, ekonomist
Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pesnica
Rok Vevar, plesni zgodovinar, kurator in arhivist
Tjaša Knific, vodja strokovne skupine GIB24, NIJZ
prof. dr. Aleš Vodopivec, arhitekt
izr. prof. dr. Matej Nikšič, Ljubljana – Šiška
doc. dr. Nika Grabar, UL FA
dr. Eva Marn, Zavod Proja
doc. dr. Peter Kumer, Oddelek za geografijo, Univerza v Mariboru
Urška Jurman, Ljubljana
Barbara Skubic, dramaturginja in prevajalka
Irena Cerar, avtorica in pripovedovalka
Marija Prelog, ilustratorka
Petra Piber, prevajalka
Nada Kirn Špolar, Ljubljana Šiška
Srečo Kirn, Ljubljana Šiška
Katja Kavčič Sonnenschein, Gozdarski inštitut Slovenije
Simon Macuh, samozaposlen v kulturi, kipar, performer in intermedijski umetnik
dr. Vita Žlender, Urbanistični inštitut RS
dr. Barbara Čenčur Curk, GWP Slovenija & UL NTF
Nina Skalič, krajinska arhitektka
Martina Lipnik, u.d.i.arhitekture
Sabina Đogić, režiserka in direktorica fotografije
Marko Apih, arhitekt
Andrej Erjavec, arhitekt
Tiva Vlaj, Ljubljana
Barbara Pia Jenič, režiserka
dr. Apolonija Šušteršič, umetnica /arhitektka
dr. Brigita Jamnik
dr. Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka
Urška Didovič, krajinska arhitektka, IPoP
Luka Javornik, krajinski arhitekt
Petra Meterc, novinarka in prevajalka
Bojana Kozak, Rožna dolina
Irena Woelle
dr. Alexander Rath, prevajalec
dr. Bojana Piškur, kustosinja
Goran Jakovac, krajinski arhitekt, IPoP
Rajko Muršič, etnolog
prof. Luka Mladenovič, arhitekt urbanist, UIRS
Andraž Rožman, delavec v kulturi
Rene Rusjan
Anja Zag Golob, pesnica
Jani Kovačič
Urška Kozak, akademska slikarka
Gregor Jezeršek, Ljubljana
Katja Šaponjić, prevajalka
Nejc Trampuž, intermedijski umetnik, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost
Gaja Trbižan, krajinska arhitektka, IPoP in Društvo Pazi!park
Matija Medved, ilustrator
Tim Kropivšek, oblikovalec zvoka in ilustrator
Alenka Korenjak, arhitektka, Urbanistični studio Prostorož
Brina Meze-Petrić, akademska arhitektka, UIRS
Jan Pogorelec, oblikovalec
Slavko Pregl, pisatelj
Spomenka Kobe, znanstvenica
Ela Trojar, študentka krajinske arhitekture
Lara Fajfar, krajinska arhitektka
Vesna Mravlja
Velena Mravlja
Zala Gruden
Polona Glavan, pisateljica in prevajalka
Maša Hawlina, ISŠP
prof. dr. Marko Juvan, ZRC SAZU in FF UL
Anja Lazar, ISŠP
Gaja Mežnarić Osole, ekosocialna oblikovalka, Trajna / kolektiv Krater
Eva Mlinar, ilustratorka
Mirjam Furlan Lapanja, lektorica
Meta Kojc
Klemen Filipič
Mija Mikuž, arhitektka
Tadeja Poljanšek
Milan Kovač, arhitekt
Tea Derguti
Kaja Lipnik Vehovar, arhitektka
Vesna Bukovec, vizualna umetnica
Lara Plavčak, kuratorka
Urška Petek, dr. vet. med
Milan Petek, arhitekt
Barbara Petek, arhitektka
Katja Goljat, fotografinja
Nika Bergant
Aleksandra Vajd
prof. dr. Vesna Mikolič, ZRS Koper in Univerza v Trstu
dr. Tatjana Greif
Matjaž Rušt
Tia Čiček, kuratorka
Suzana Oroz
Urška Alič
Božena Ambrozius
Mojca Knapič, Kranj
Dominika Babič, Ljutomer
Ana Smerdu
Darja Štefančič
Ulla Žibert, vizualna umetnica
Katarina Rotar, Ljubljana
prof. dr. Milena Mileva Blažič
Tina Turk
Primož Bezjak
Katarina Stegnar
Vera Kozmik Vodušek
Matic Škrlovnik, Slovenj Gradec
Špela Kariž, Ljubljana
Rok Kranjc
prof. dr. Barbara Pregelj, predavateljica, prevajalka in urednica
Neža Kozak
Andrej Rozman Roza, gledališčnik in literat
Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka
Sanja Simić
Snježana Vračar Mihelač, pesnica
Janez Zalaznik, slikar in fotograf
izr. prof. dr. Darja Fišer, Inštitut za novejšo zgodovino
mag. Adela Železnik, Moderna galerija
Helena Krapež Škoberne
Jure Gubanc, krajinski arhitekt
Janja Barši, arhitektka
Andreja Peklar, ilustratorka
Katja Lihtenvalner
Rok Dovjak, lektor
Rok Kos
Tomaž Erjavec
Manca Behrič
Andrej Godec
Matjaž Ribaš
Agata Tomažič, pisateljica
prof. dr. Dušan Plut, geograf, Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
dr. Miran Hladnik
Mira Hladnik
prof. mag. Tadej Glažar u.d.i.a., MA (BIA)
Bernhard Hinz, fotograf
Miloš Šonc, upokojeni častnik SV
Iva Padar
Eva Jera Hanžek
dr. Helena Vrbanac
Andreja Trojar Lapanja
Daša Doberšek
Franjo Žagar
Anton Strniša, profesor športne vzgoje
Julijana Krajšek Souvan, prof.
Lucija Rakovec ravnateljica, Osnovna šola Jakoba Aljaža
mag. Renata Zupanc Grom
Nina Grom
dr. Božidar Flajšman
Lada Zorn, sociologinja
Janez Stariha
Aurelio Juri
Darinka Kozinc
dr. Polona Lapornik Jamnik
Vesna Marija Tomc Lamut, prof. slov. v pokoju
Zdenka Kokalj, dipl. ekon.
Meta Kokalj, univ. dipl. prav.
Simon S. Gmajner, producent
Simon Brežan, dr. med.
Irena Kristan Bradač
Primož Ribarič, meteorolog in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost
Ljubica Čehovin, oblikovalka
Martina Belšak
Martina Vovk, umetnostna zgodovinarka
Lucija Čok, ZRS Koper
Dušan Keber
Pavel Zgaga
Ana Čigon
Jože Pirjevec
Ivana Gradišnik
Nataša Brunec
Urška Janžič, mlada raziskovalka
dr. Nena Židov, muzejska svetnica
Ema Verbnik, komunikologinja in humanitarna delavka
Kristina Furlan
dr. Zdravko Kobe, FF UL
Bojana Pečar Bole, biologinja
Alen Ožbolt, UL ALUO
Vasja Progar
Franc Sever
Anka Janžič
Jožef Roškar
Melita Berzelak
dr. Gal Kirn, FF UL
Živa Vehovar, mag. ekologije in biodiverzitete
Janja Majzelj
Branko Potočan
Mojca Ulaga
Irena Pivka, Zavod Cona
Špela Berlot Veselko, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Katarina Česnik, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Katarina Žemlja, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Jadranka Juras
Vasja Jager
Tadej Verbič, mag. ekologije in biodiverzitete
dr. Špela Čonč, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika
doc. dr. Petja Grafenauer, ALUO
red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, FF UNI Ljubljana
Samo Zabret
Debora Umer
Živa Sila
Lilijana Sever, Kranj
Jon Sever
Gordana Skočič, Ljubljana
Lenca Bogovič, Ljubljana
Ela Friedl
Peter Frantar
Barbara Simonič, Ljubljana
Maja Šušteršič, Maribor
dr. Anja Pirih, PEF UP
dr. Simon Kerma, geograf in sociolog kulture, Koper
Božidar Šušteršič, Maribor
Cilka Šušteršič, Maribor
dr. Tadej Bevk, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, UL
Miha Pavšek, podnebni geograf, ZRC SAZU
Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije ZPS
Martin Valinger Sluga, urbanist
Tina Glavič Novak, vizualna umetnica
Bojana Humar, Ljubljana
Rok Košir
dr. Tatjana Kikec, geografinja
Vojko Bernard, Alpe Adria Green (AAG)
Stanka Drnovšek, ZRC SAZU
mag. Peter Zajc, CIPRA International
Blažka Janžič, študentka
Darja Reichman, igralka
Iztok Osojnik, literat
Uroš Kaurin, igralec
Nejc Pozvek, geograf, FT UM
Andrej Lukšič, politični ekolog
Uma Mehora Fidler, učiteljica
Manca Krošelj, krajinska arhitektka in ilustratorka
Romana Kačič
Tina Trampuš, krajinska arhitektka, Bela breza
dr. Blaž Repe, geograf, Oddelek za geografijo, FF UL
Nataša Dominko, Zavod Vir Izvir
Pika Polona Bižal, Poučna svetovalnica
Smilja Jarni, pravnica MVI
dr. Anže Zadel, arhitekt, urbanist, pedagog
Sonja Kurinčič Mikuž
dr. Barbara Predan, UL ALUO
Tonja Jelen, literatinja
mag. Boris Nemec, fizik in ekonomist
Meta Krese, novinarka in fotografinja
Gorazd Novak, informatik
Gabrijela Novak, knjižničarka
Zuhra Horvat, univ. dipl. nov. in biblot.
Ana Tepina, krajinska arhitektka
Rok Brišnik, UIRS
Helena Lap, krajinska arhitektka
Jernej Prijon, arhitekt, predsednik ZAPS, Ljubljana
prof. mag. Boštjan Vuga, arhitekt, Sklad arhitekta Jožeta Plečnika
mag. Andrejka Rutar
Marko Brumen, producent, Maribor
Kaja Fiedler, Maribor
Filip Bojanić, Maribor
Nataša Nikolić, kemijska inženirka
Anica Velepec
Natalija Gojković
Stanka Rojšek
Dušan Kastelic, filmski animator
Urška Comino, samozaposlena v kulturi
Rok Kogej, politolog in ekonomist
Maja Zdolšek, pravnica in mediatorka
Jaka Prijatelj, starinar in galerist, Ljubljana
Maja Čas, pravnica in mediatorka
Bojan Albahari, prevajalec, urednik in kritik
Jure Janžekovič, notranji oblikovalec
Neva Faninger, socialna delavka
Lučka Centa, vizualna umetnica
Alberto Avgustinčič, profesor sociologije in filozofije
Nika Kovač
Špela Noemi Veberič Levovnik, umetnica
Miha Zadnikar, samostojni delavec v kulturi
Nastja Vidmar
Anja Cerjak, kemijska inženirka in predavateljica varstva okolja
Andreja Lapuh, Ljubljana
Staša Korpič, Murska Sobota
Žiga Kariž
Kira Cerjak, projektna managerka
Jasna Djordjević, Maribor
Tadeja Šimenko
Mojca Senegačnik, vizualna umetnica, Celje
Martina Štirn, slikarka
Bojana Pinter, Ljubljana
Monika Weiss
Ksenija Bregar Golobič
Irena Šmajgert
Taja Premk, Amnesty International Slovenije
Dominika Kacin
Aljoša Čoh
dr. Tomaž Trček, ‘’Kemija? Ne, hvala!’’
Nadja Vuga
Andreja Svete
Monika Skaberne
Tone Škrjanec
Gašper Lešnik
mag. Linn Julian Koletnik
Lea Aymard
Marjeta Manfreda Vakar
Aleš Učakar
Saša Hodošček
Sofija Zavratnik Kain
Tjaša Balantič, klovnesa
Živa Pečenko, krajinska arhitektka
Leon Mislej, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost
Ivana Odić
Marko Odić, restavrator in konservator
dr. Mateja Tominec, zdravnica
Zoran Odić
Jang Man, Vrhnika
Bojana Žohar, Ljubljana
Gloria Šegula Šraj, biopsihologinja
Jurij Kalan, Ljubljana
mag. Robert Turk, upokojenec
Darja Vuga, Koper
Peter Stankovič
Staša Dabič Perica, Ptuj
Andreja Sever, d.i.gr., Trzin
Mateja Kužner Čelešnik
Sabina Autor
Miša Gams, antropologinja vsakdanjega življenja
Matic Gabor, ekolog
dr. Mojca Nastran, Oddelek za gozdarstvo, BF, UL
dr. David Sojer, Brezovica pri LJ
dr. Urša Valič, etnologinja in kulturna antropologinja
Urška Breznik, Maribor
Matic Primc, Maribor
Tanja Repar, krajinska arhitektka, Občina Kočevje
Damjana Černe, Ljubljana
Petra Puhar
dr. Luna Jurančič Šribar, antropologinja in pisateljica
Kaja Flis, krajinska arhitektka, Velenje
Saša Piano, krajinska arhitektka, DKAS, Velenje
Mina Kunstelj, Društvo Nova Zemlja
Andreja Cegnar, Ljubljana
Alma R. Selimović, Bunker, Ljubljana
Maja Vižin, Bunker, Ljubljana
Špela Kopitar, Bunker, Ljubljana
Tamara Bračič Vidmar, Bunker, Ljubljana
Klara Drnovšek Solina, Bunker, Ljubljana
Staša Bizjak, okoljevarstvena aktivistka, Urbani gozd
dr. Jitka Hreščak, projekt Raj na Zemlji
Leja Jurišič
Neva Macarol
Senka Šifkovič, okoljska pravnica, PIC, Ljubljana
Aljoša Petek, okoljski pravnik, PIC, Ljubljana
Luka Štrubelj, okoljski pravnik, PIC, Ljubljana
Katja Miklavčič, PIC, Ljubljana
Helena Mijoč, dr. dent. med.
Blaž Kvas
Pia Lešnik
Maja Bajželj, odg. urednica revije Moj planet
Barbara Kapelj, scenografinja in režiserka
Matej Demšar, ZRSVN OE Celje
Katja Kostanjšek, Brežice
Ulaj Drobac
dr. Urška Sešek Crnkić
Simona Budna
Tanja Bricelj
Alenka Šoštarič, sopredsednica društva Samooskrbni.net
Uršula Lenščak
dr. Andreja Kodrin
Tilen Kodrin
Andreja Šalamun
Jerica Kobal, mag. inž. kraj. arh.
Sonja Lokar, predsednica Ženski lobi Slovenije – ŽLS, Ljubljana
Tanja Grmovšek, arboristka, Maribor
Valerija Bogovič
mag. Mojca Planšak
Urška Henigman
Marjeta Luznar
Zala Bokal, arhitektka-urbanistka, MNVP
Igor Cvitkovič, scenarist in pisatelj
dr. Danilo Bevk, univ. dipl. biolog
Patricija Crnkovič, samozaposlena v kulturi
Sanja Pregl
Viktorija Brodnik
Lena Penšek, članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost
Mirjam Furlan, agronomka
Barbara Skvarč
Erika Žlogar
Domen Skvarč
Alenka Skvarč
Helena Oblak, Samooskrbni.net
Tala Lumbar, kiparka
Simona Kozjak
Mirjam Hojak
Lejla Sirk
Helena Bačić
Ivan Bačić, arhitekt
Alenka Mandić, dr. dent. med.
Bojan Umek, igralec
Lucija Kuntner, Samooskrbni.net
Tanja Žižek, univ. dipl. oec.
Mihaela Jagodič Mohorčič
Nina Savič, arhitektka
Erno Mikolavčič
Zarja Metelko
Anja Gradišek
Ana Klemenčič, Samooskrbni.net
Mateja Palatinuš Celje
Oto Hegediš, upokojenec, Društvo za celostno samooskrbo Samooskrbni.net
Nataša Ružič, Samooskrbni.net
Erika Klančnik, ekološka kmetija Kapl
Anamaria Klajnšček, samozaposlena v kulturi
Darija Štarkl
Anca Stančič
Irena Androjna Mencinger
Nataša Mihalič Perovnik, Samooskrbni.net
Benedikt Perovnik
Romana Kress, Samooskrbni.net
Monika Arh, Samooskrbni.net
Helena Vogel, Samooskrbni.net
Klaudia Kastaneto
Blaž Klobučar, PhD, raziskovalec na področju urbanih gozdov
Barbara Orožen
Edin Saračević
Barbara Bulatovič, lutkovna umetnica
Ana M. Ličina
Miha Dešman, UL FA
Karmen Sojer
dr. Alenka Spacal
Irena Satleri
Andrej Gojtanić
Nina Sonja Hlebš
dr. Peter Železnik, svetovalec na področju arboristike
Nicoleta Nour
Anita Vidmar
Vlasta Juršak, vodja projektov, Center za trajnostni razvoj podeželja, Kranj
Branko Toplak
Polona Zupančič
Suzana Tešić
Tina Hočevar, arhitektka
Katja Knap, Samooskrbni.net
Lidija Černi
Rok Rotar, Samooskrbni.net
Špela Šuštarič, krajinska arhitektka
Nina Valič
Katka Žbogar
Jan Štrukelj
Vane Urh
Lara Valič
Tina Vrbnjak
Helena Meršolj
Savina Dreu, biologinja
Danilo Milovanović
Manca Vertačnik
Uroš Brankovič, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj
mag. Barbara Vidmar, prof. biol.
dr. Zalka Drglin, pesnica, znanstvenica
Matej Demšar, Zavod RS za varstvo narave, OE Celje
Marjeta Keršič Svetel, dipl. zgodovine in dipl. etnologije, Ljubljana
mag. Teo Hrvoje Oršanič
Jaša Mrevlje-Pollak
Gašper Majcen, mag. inž. arh. pooblaščeni arhitekt pri Studio Arhi.si, Žolnir d.o.o.
Karla Gačnik Gašparič, producentka, samozaposlena v kulturi
Ana Likar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Nina Keserič
Ivana Petan, magistra znanosti, samozaposlena v kulturi
Tadej Turnšek
Bojan Brecelj, fotograf
Val Turnšek
Jelica Ilić, prof. biologije, kemije in naravoslovja
Irena Petrič, življenjski trener za otroke in najstnike
Nada Serajnik Sraka, Samooskrbni.net
prof. dr. Rajko Kenda, višji svetnik
Jožica Krošelj, ljubiteljica narave
Roberta Bunjevac, ljubiteljica dreves, članica Samooskrbni.net
Ula Vehovar Kenda, arhitektka
Ula Lavtar, študentka krajinske arhitekture
Sara Bajec, Velenje
Nina Majcen, Velenje
Ilinka Jasminka Lumbar Jenič, maturantka
Marjeta Šavor, Velenje
mag. Mateja Poljanšek, univ.dipl.biol., Kamnik
Darja Jelko, univ.dipl.biol., Kamnik
Nuša Britovšek, prostorska načrtovalka
Jože Kukman, Samooskrbni.net
Fani Deržič
Tamara Pavlin
Petra Grmek, krajinska arhitektka, članica DKAS
Aleš Korpič, arhitekt
Nives Rebernak Žigon
dr. Tadej Troha, ZRC SAZU
Staša Koblar, članica Samooskrbni.net
Pia Krampl, FF UL
prof. dr. Metka Kuhar, UL
prof. dr. Drago Kos, UL, FDV
Irena Šimnovec, Združenje Naravni začetki
Jerica Živa Puterle, arhitektka
Barbara Györfi
Karin Bejo, univ. dipl. inž. agr.
Metka Boncelj, Samooskrbni.net
Romana Zver, Samooskrbni.net
Marina Furlan, Samooskrbni.net
Denis Striković
Dinka Blatnik, Ljubljana
Vessna Janežič, specialna pedagoginja
Bernarda Mav, Domžale
Maja Hodošček, Center sodobnih umetnosti Celje
mag. Špela E. Koblar Habič, Društvo Drobnovratnik
Erika Kovačič, Društvo Drobnovratnik
Mojca Habič, Društvo Drobnovratnik
Nina Doles, Društvo Drobnovratnik
Damijana Medvedec, Društvo Drobnovratnik
Mirjam Počkar, Društvo Drobnovratnik
Nives Grešak, Društvo Drobnovratnik
Dora Tomaduz, Društvo Drobnovratnik
Irena Bele, Društvo Drobnovratnik
Polona Škodič, Društvo Drobnovratnik
Erika Koblar Habič, Društvo Drobnovratnik
Živa Girandon, krajinska arhitektka, Zavod DOSTOP
Andreja Albreht, krajinska arhitektka, Zavod DOSTOP
Gregor Albreht, pravnik
prof. dr. Gregor Torkar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Ir. Klemen R Bizjak, Biodiversa+ ESB
Dijana Čataković Biagi, vodja projektov CIPRA Slovenija, članica upravnega odbora Društva za permakulturo Slovenije, delegatka NextGEN Europe – evropske mreže ekovasi in trajnostnih skupnosti
Petra Hrovatin, Samooskrbni.net
mag. Janez Kramberger, dr. vet. med., župan, Občina Lenart
Tina Kotnik, univ. dipl. inž. gozd.
dr. Mojca Balant, krajinska arhitektka in načrtovalka prometa, UIRS
Maša Pušnik, grafična oblikovalka
Valter Valentinuzzi, Društvo z ohranjanje in razvoj Tolmina DOR
Adam Gabrič, geograf
Ana Kobe, geografinja
Nataša Likar, u.d.i.kraj. arh.
Lili Petrič, Društvo Nova Zemlja
Mojca Žganec Metelko
Agata Brantuša
Irena Balantič, krajinska arhitektka
Bor Gradišek
Uroš Bankovič, geograf in sociolog kulture, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj
Neja Šmid, mladinska delavka
Katja Rakovec, mladinska delavka
Sara Rodman, mladinska delavka
Katarina Shoaib, mladinska delavka
dr. Griša Močnik, fizik, UNG
Valentin Rozman, arborist in drevesni plezalec, Maribor
Tina Lipovž, univ .dipl. inž. kraj. arh., MSKA ZAPS
Tatjana Čeh
Nejc Praznik, arborist – svetovalec, ISA Certified Arborist, JP VOKA SNAGA
dr. Natalija Vidergar
Tomaž Stupar, krajinski arhitekt
dr. Lena Marion, arboristka svetovalka, ISA Certified arborist, Tisa d.o.o.
dr. Tanja Simonič Korošak, krajinska arhitektka, Studio TSK Maribor
dr. Dušan Stupar, krajinski arhitekt
Anja Bauman Školjak, krajinska arhitektka
Peter Vukotič, Palček – Urejanje okolice in vrtov s.p.
mag. Tomaž Ogrin
Alenka Špan, univ. dipl. anglistka, Srednja šola Krško
Miran Rajšp
Ana Pečnik, mag.inž.kraj.arh.
Petra Ereš Malus, krajinska arhitektka, Krško
Mitja Šmid Bricelj, Ljubljana
Mirko Silan, arborist svetovalec, EAC ETT, VETcert, Arboretum Volčji Potok
Matej Trampuš, Ljubljana
dr. Ines Babnik, krajinska arhitektura, umetnostna zgodovina, Maribor
dr. Barbara Kostanjšek, ACER Novo mesto d. o. o. in DKAS
Melanie Vuga, Društvo za Permakulturo Slovenije
Bogdan Rahten, Zavod Srčni preboji
Anda Bile Kern, oblikovalka keramike
Barbara Ciuha, samozaposlena v kulturi
Andrej Pahovnik
Irena Ašič
doc. dr. Rebeka Lucijana Berčič, dr. vet. med; Veterinarska fakulteta
dr. Aljaž Ule
Lorena Žiković
Veronika Gradišek, prof. nem. in geo.
Iva Ramuš Cvetkovič, Mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Lorena Živković, Društvo Morigenos
Mina Lunder, magic garden
Iva L. Novak

Spoštovani,

kot izvoljenim predstavnicam in predstavnikom prebivalcev Mestne občine Ljubljana se vam 1. julija 2024 odpira možnost, da zaustavite nesmiselno vztrajanje občine pri izvedbi koncerta pevca Magnifica v parku Tivoli. Primer dobiva s predlogom po spremembi Odloka o varstvu krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib nove, še neslutene razsežnosti. Predlog bi pomembno omejil in izključil Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) iz odločanja o rabi in upravljanju krajinskega parka. Predlog se nevarno odmika od odgovornega in z Zakonom o ohranjanju narave skladnega upravljanja parka. Kakršnekoli spremembe odloka bi potrebovale strokovno podlago pristojnih institucij, predvsem ZRSVN, ki v celoti umanjkajo. Zato ZRSVN v primeru spremembe odloka razmišlja o ustavni presoji odloka. Predlagana sprememba župana MOL je torej nesprejemljiva iz treh razlogov: simbolizira prevlado politike nad stroko, je v posmeh biodiverzitetni in podnebni krizi ter krši obstoječo zakonodajo.

V mestu je dovolj drugih prizorišč in nobene potrebe ni, da se politična oblast zavzema za izvedbo komercialnega množičnega dogodka v javnem parku, če temu nasprotuje Zavod RS za varstvo narave ter več kot 130 biologov, krajinskih arhitektov, umetnikov in drugih podpisnikov pisma, med katerimi so mnogi eminentni profesorji z Biotehniške fakultete, Fakultete za arhitekturo, Zdravstvene fakultete in rektor Univerze v Ljubljani. V tem duhu so načrti za spreminjanje odloka strokovno neosnovani in nesprejemljivi. Na volitvah podeljujemo mandate v trdni veri, da bodo izvoljeni predstavniki delovali v javno korist in skladno z zakonsko določenimi smernicami ter mnenjem stroke. Hkrati tudi verjamemo, da mora biti politična oblast odprta za posvetovanje z ljudmi, ki se jih omenjena zakonodaja dotika. Vse to pri trenutnem predlogu umanjka.

Mestni park je, kot ste gotovo lahko razumeli iz odzivov zelo različnih strok, vse bolj obremenjen, ohranjanje ravnovesja med rabo in varstvom narave postaja vse zahtevnejše. V luči biodiverzitetne in podnebne krize postaja ohranjanje narave ena naših osrednjih skupnih nalog. Nenazadnje nam to sporoča tudi pravkar sprejeta nova Uredba EU o obnovi narave. Od naše uspešnosti pri ohranjanju narave so odvisni naše zdravje, dobro počutje, prihodnost in podnebna odpornost. Stroka se v primeru ljubljanskega Tivolija vse bolj nagiba k temu, da bi po zgledu drugih parkov tudi naš park postal manj odprt za prekomerno množične dogodke, s številnimi škodljivimi posledicami, še posebej ob obstoju množice alternativnih lokacij. To nikakor ne pomeni nižanja kakovosti ali postavljanja prekomernih omejitev za obiskovalke in obiskovalce – za razliko od mnenja župana je park že danes živ in brsti od različnih aktivnosti. Vsakodnevno ga na neinvaziven način uporablja množica različnih generacij in skupin Ljubljančank in Ljubljančanov. Le s takšnimi in podobnimi aktivnostmi ob hkratnem sonaravnem upravljanju bomo lahko park v vsej svoji lepoti prepustili tudi zanamcem.

Izvedbi koncerta pevca Magnifica v skladu s svojimi zakonitimi pristojnostmi nasprotuje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Območna enota tega zavoda strokovno spremlja razmere v parku. Zaposleni se tam dobro zavedajo stanja narave v parku in pri odločanju ravnajo z veliko odgovornostjo do narave in javnih interesov. Povezovanje konkretnega primera z delovanjem zavoda na nacionalni ravni ali vpletanje drugih nepovezanih tematik je nestrokovno, neznanstveno, odvrača pozornost in preprečuje konstruktivno iskanje rešitev za dotični primer.

V luči povedanega boste, spoštovani svetniki in svetnice, na začetku julija odločali o dveh možnih prihodnostih. Ali sprejmete nestrokovne in pravno sporne spremembe odloka, s čimer boste poglobili trenutno nesonaravno upravljanje parka, ali pa začnete končno vzpostavljati okvir za drugačen, bolj sonaraven in ljudem bolj prijazen način upravljanja parka. Predlagana sprememba odloka bi bila korak v napačno smer. Zato zavrnite predlagani predlog ter namesto njega pospešite pripravo sonaravnega upravljavskega načrta za krajinski park.
V upanju na tehtno odločitev vas lepo pozdravljamo,

Podpisnice in podpisniki:
Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist in član Mladih za podnebno pravičnost
Sanja Fidler, Protestival
Brane Solce, Protestival
Maja Hawlina, Avanta Largo
prof. dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka, Biotehniška fakulteta
Darja Matjašec, krajinska arhitektka
prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, univ.dipl.biol.
prof. mag. Tadej Glažar, arhitekt
prof. Alen Ožbolt, dekan UL ALUO
doc. dr. Matej Skočaj, Biotehniška fakulteta
doc. dr. Miloš Kosec, arhitekt
Jelka Brecelj, dipl. biologinja, dr. sc., doc., znanstvena svetnica (upokojena)
doc. dr. Nika Grabar, arhitektka
Martina Malešič, umetnostna zgodovinarka
Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka
Aleksander Ostan, arhitekt in pedagog
prof. dr. Aleš Vodopivec, arhitekt
Primož Ribarič, meteorolog in član Mladih za podnebno pravičnost
Ana Špilak, biologinja
Iva Špilak, ekologinja
Arne Vehovar, arhitekt
Vesna Teržan, umetnostna zgodovinarka, publicistka
dr. Tadej Troha, filozof
prof. dr. Marko Juvan, literarni teoretik in zgodovinar, izr. član SAZU
Gaja Brecelj, Umanotera
dr. Svetlana Slapšak, upokojena univerzitetna profesorica
Boris Briški, arhitekt
Nina Ostan, umetnostna zgodovinarka
Meta Breznik Bertoncelj
Janez Bertoncelj
Zdravko Kobe, filozof
Rudi Krašovec, biolog in ekolog
Ivana Odič
Brankica Petkoviċ, Mirovni inštitut
Marko Ribać, Mirovni inštitut
Matjaž Krivec, glasbenik, skladatelj
Urška Jurman, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture
Majda Hrženjak, Mirovni inštitut
Zoran Fijavž, Mirovni inštitut
Apolonija Simon, magistrica umetnosti, ravnateljica SŠOF
Marko Odič
Kaja Lipnik Vehovar, arhitektka
mag. Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj
Jana Volčič
Alenka Cvetković
Tjaša Jordan
Živa Vigali, zdravnica
Jana Tavčer
Branko Cvetković
Martina Vovk, umetnostna zgodovinarka
prof. dr. Apolonija Šušteršič d.i.a.
Mojca Turk Avsec, arhitektka
Zoran Odič
Mateja Odič
Andrej Godec, učitelj kemije
doc. dr. Polona Petek, UL AGRFT
Martina Šuhel, upokojenka
Sabina Autor
Zdenka Badovinac

Foto: Meta Breznik

Fotografija: Meta Breznik

V gibanju Mladi za podnebno pravičnost smo v zadnjih mesecih preko mnogih akcij izrazili nestrinjanje z izvedbo referenduma še letos, saj sam investitor trdi, da bodo vse informacije znane okoli leta 2028 in da se bo šele takrat lahko sprejelo končno odločitev o investiciji. Zaradi neodzivnosti predstavnikov politike na naše pozive, se to žal ni zgodilo. Tako je sedaj na mestu premislek, kako najbolj tehtno oblikovati referendumsko vprašanje, da bi preprečili možnost, da se referendumska odločitev izrablja kot bianco menica in sredstvo za igro politike izvršenih dejstev.

Najavljeni referendum politiki in investitorju ne sme enoznačno ponujati bianco menice za gradnjo JEK 2, hkrati pa je vseeno potrebno pospešiti proces priprave študij in analiz, ki bodo omogočale čim zgodnejšo strokovno in informirano odločitev o projektu preko drugega referenduma. Referendumsko vprašanje naj tako ne izraža jasne podpore gradnji JEK 2, saj se odgovor na takšno vprašanja lahko preprosto izkorišča za bianco menico projektu, prav tako naj ne bo preveč splošno (npr. »ali ste za nadaljnjo sobivanje z jedrsko energijo?«), saj bo takšen referendumski izid odprt za različne interpretacije s strani interesov politike in investitorja. Zato v gibanju predlagamo, da je na referendumu še najbolj smiselno zastaviti vprašanje o podpori pospešitvi dejavnosti investitorja in državnih ustanov za pripravo tehničnih, ekonomskih, okoljskih in prostorskih podatkov in analiz, potrebnih za prihodnjo strokovno odločitev o JEK2 preko drugega referenduma.

Če se sedaj ozremo na trenutni predlog referendumskega vprašanja in ga tolmačimo glede na zgoraj povedano. Predlog vprašanja se trenutno glasi:

»Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?«

Takšno vprašanje je za nas v gibanju neprimerno in zato imamo dva ključna argumenta.

Prvič, vprašanje je preveč konkretno in enoznačno, sprašuje po izvedbi JEK2 brez kakršnihkoli pogojev, ob katerih bo objekt izgrajen ali ne, in to ob dejstvu, da vseh informacij za informirano odločitev do novembrskega referenduma še ne bomo imeli. Tako pritrdilni odgovor na referendumu daje investitorju in državi zeleno luč za projekt kot tak brez kakršnihkoli pogojev in jima tako nudi bianco menico. Dodatno nas k temu napeljujejo tudi komentarji nekaterih politikov in predstavnikov investitorja, na primer predsednika uprave Jedrske elektrarne Krško, g. Gorazda Pfeiferja (Aktualna tema, RTV SLO, 22.3.2024): »izredno pomembno je, da je referendum sedaj, čim prej, da se poenotimo, da začnemo dihati s tem vseslovenskim projektom in za vedno zaključimo z dvomi, da ne pride do takih stvari ki so jih doživeli v Avstriji…«.¹

Drugi problem takšnega vprašanja je manipulativno-navijaški prizvok, ki ne ponuja prikaza celovite slike tematike s pozitivnimi in negativnimi vidiki. Tu je problem dvojen. Res je, da jedrska energija večinoma zagotavlja »stabilno oskrbo«, kot pravi referendumska pobuda, vseeno pa moramo biti pri podajanju dejstev strokovni in odkriti do ljudi ter povedati, da obstajajo primeri, ko to ne drži. Prav na vrhuncu energetske krize leta 2022 nepričakovano velik del jedrskih elektrarn po Evropi ni obratoval. Tako je jedrska energija kriznega leta 2022 doživela kar 16% padec proizvodnje glede na leto 2021 (Ember, 2023, str. 16). 2 Tako je nepričakovano velik izpad dela evropskih jedrskih elektrarn poglobil energetsko krizo in je ni reševal, kot je to veljalo za sončne in vetrne elektrarne. Še pomembneje, referendumsko vprašanje prikazuje le pozitivno plat jedrske energije, torej »stabilno oskrbo« (le kdo pa si ne bi želel stabilne oskrbe?), zamolči pa številne izzive, ki spremljajo jedrsko energijo. Če nadaljujemo z logiko predloga vprašanja in želimo pri tem ostati resnicoljubni, potem bi se moralo vprašanje raje glasiti »Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, sočasno pa povečal tveganje za veliko preplačilo investicije, visoko in nekonkurenčno stroškovno ceno elektrarne, ponovitev zgodbe TEŠ, razširitev korupcije in nerešeno dolgoročno shranjevanje visokoradioaktivnih odpadkov za prihodnje generacije?« S tako postavljenim vprašanjem želimo osvetliti vso absurdnost osnovnega predloga vprašanja.

Ker je trenutno vprašanje torej neprimerno, v Mladih za podnebno pravičnost za novembrski referendum predlagamo sledeče vprašanje:

»Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno, transparentno in informirano odločitev o JEK2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit civilni nadzor, kot je predvideno v Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?«

Takšno vprašanje je dovolj ozko, da bi morebitna zmaga preprečila državi in investitorju možnost izkoriščanja tovrstnega dogodka za politiko izvršenih dejstev, hkrati pa bi istima akterjema morebitna zmaga nudila javno podporo za pospešitev vseh procesov in analiz v želji po čim prejšnji izvedbi drugega referenduma in sprejetja končne investicijske odločitve na strokoven in transparenten način ob sočasnem celovitem civilnem nadzoru. Poraz na referendumu pa bi pomenil zavrnitev projekta ter ustavitev vseh potekajočih analiz in priprav.

Za dodatno razlago in vsebino spodaj predlaganih sprememb resolucije³, ki jih zaradi omejenega okvirja resolucije nismo mogli vključiti v besedilo, glej naše konkretne predloge za transparentno in strokovno upravljanje s projektom JEK2, objavljene na naši spletni strani in poslane odločevalcem 27. marca 2024.⁴

1. TRANSPARENTNOST IN STROKOVNOST

a) Člen 37.

Člen 37 omenja »neodvisni in civilni nadzor« investicije v JEK2. To predstavlja korak naprej glede na preteklo različico, še zmeraj pa je člen premalo konkreten in časovno nedoločen.

Zaradi nekonkretnosti predlagamo, da se člen razširi in dopiše, da prvi korak neodvisnega in civilnega nadzora pri projektu JEK2 pomeni razširitev trenutne Delovne skupine za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2 (v nadaljevanju delovna skupina) s petimi predstavniki zainteresiranih deležnikov, to so civilna družba, gospodarstvo, predstavniki občin, znanstveno-raziskovalni sektor in sindikati. Ti predstavniki naj imajo dostop do vse dokumentacije, do katere lahko dostopajo tudi člani delovne skupine, so vključeni v vse korespondence, lahko podajajo mnenja, pobude in postavljajo vprašanja ter nimajo pravice do glasovanja (razen v izjemnih primerih ključnih vprašanj). Dodatno, v primeru ustanavljanja novih delovnih skupin oz. podobnih organov, ki upravljajo in koordinirajo projekt JEK2, so predstavniki zainteresirane javnosti v njih avtomatično vključeni.

Zaradi časovne nedorečenosti člena predlagamo, da se ga razširi z zapisom, da se implementacija zgoraj zapisanega odvije »prioritetno oz. v najkrajšem možnem času«.

b) Člen 32.

Člen 32 predloga resolucije omenja potrebo po »vključujočem, odprtem in transparentnem dialogu z vsemi deležniki glede rabe jedrske energije, vključno s posvetovanji in javnimi razpravami«. Člen predstavlja korak naprej od prejšnje verzije, še zmeraj pa je preozek, premalo konkreten in časovno nedoločen.

Predlagamo, da se člen dopolni z zapisom, da se bo v najkrajšem možnem času vzpostavilo redno, vsaj mesečno poročanje delovne skupine. Na teh srečanjih naj imajo člani in predstavniki civilne družbe znotraj delovne skupine možnost, da v primeru ločenega mnenja tega tudi javno predstavijo. Hkrati naj se v člen zapiše vzpostavitev spletne strani in priprava širše komunikacijske strategije za tiste državne organe (pred posvetovalnim referendumom in naprej), ki koordinirajo projekt JEK2 (tj. trenutno delovna skupina, lahko pa se v prihodnje organizacijska struktura spremeni). Z vsebinskim okvirjem obeh aktivnosti naj soglašajo člani in predstavniki zainteresiranih deležnikov iz delovne skupine.

Glede nezadostne konkretnosti člena predlagamo, da se ubeseditev »vključno s posvetovanji in javnimi razpravami« dopolni z zapisom, da bosta na teh dogodkih objektivno, vključujoče in na razumljiv način predstavljena dva scenarija razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema (100% OVE ter jedrska plus OVE scenarij), temelječ na scenarijih iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Pripravo razprav in samo izvedbo naj vodi za to usposobljena in neodvisna skupina, izbrana s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Nenazadnje, glede časovne nedoločnosti člena predlagamo, da se doda ubeseditev, da se bodo omenjene aktivnosti izvedle »prioritetno oz. v najkrajšem možnem času«.

c) Člen 36.

Člen 36 pravi, da se bo šlo v investicijo v JEK2 »v kolikor se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja«. Člen je potrebno dopolniti, saj so trenutni pogoji preozki.

Člen naj se dopolni z zapisom, da se bo šlo v investicijo, v kolikor bo takšna odločitev sprejeta na referendumu tik pred končno investicijsko odločitvijo (FID), ko bo že znana dolgoročna rešitev za visokoradioaktivne jedrske odpadke ter se bo minimiziralo socialne in okoljske vplive JEK2 skozi celoten življenjski krog elektrarne.

d) Člen 47.

Člen 47. predstavlja zaključek resolucije, kjer je podana podporo JEK2 brez kakršnihkoli pogojev. V želji po izognitvi možnim napačnim interpretacijam in izkoriščanju zadnjega člena za dokaz brezpogojne podpore projektu JEK2 brez kakršnihkoli pogojev naj se le-ta dopolni z zapisom, da Slovenija podpira izkoriščanje jedrske energije, v kolikor bo stroškovna cena, upoštevajoč stroške celotnega življenjskega cikla jedrske elektrarne, znašala največ 70 EUR/MWh (za razlago beri naprej), bo soglasje h projektu podal civilni nadzor, bo pozitivno mnenje projekt dobil na referendumu tik pred končno investicijsko odločitvijo, bo znana rešitev za dolgoročno shranjevanje visokoradioaktivnih odpadkov, bo projekt minimiziral negativne socialne in okoljske vplive jedrske elektrarne skozi celoten življenjski cikel elektrarne ter projekt ne bo poslabšal državnega okvirja za spodbujanje širjenja obnovljivih virov energije.

e) Dodatni člen o referendumu pred končno investicijsko odločitvijo ter procesu pred referendumom

V resolucijo naj se doda člen, da naj se pred končno investicijsko odločitvijo (FID) izvede še en referendum, izid katerega bo dokončno potrdil ali zavrnil odločitev o izvedbi investicije. Ker je za smiselnost samega referenduma ključno, da so zagotovljeni pogoji informiranosti, objektivnosti in na znanstvenih dejstvih temelječa podajanja informacij, naj se v resolucijo zapiše, da se naj pred vsakim referendumom ali podobnim dogodkom javnosti zagotovi dovolj razumljivih in znanstveno podkrepljenih informacij o dveh možnih smereh razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema. Podatki naj izhajajo iz scenarijev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), vključujejo pa naj vsaj tehnološke, ekonomske, podnebne, socialne in naravovarstvene vidike. Proces seznanjanja javnosti naj poteka celovito, vodi pa ga naj za to usposobljena in neodvisna institucija. Za preprečitev izkrivljanja informacij s strani vladnih skupin, ki skrbijo za upravljanje projekta JEK2 (npr. delovna skupina za JEK2), naj takšne skupine pripravijo komunikacijske strategije, ki naj bodo sprejete soglasno s strani vseh članov in zainteresiranih deležnikov določene skupine.

2. EKONOMIKA IN KONKURENČNOST

a) Člen 40.

Člen 40 pravi, da naj »ekonomika projekta JEK2 dolgoročno zadovolji kriterije dostopnosti in konkurenčnosti cene električne energije za domače odjemalce«. Pri tem členu manjka jasnosti in konkretnosti, s čimer je odprt za različne interpretacije in manipulacije.

Člen naj se nadgradi z zapisom, da naj stroškovna cena električne energije i elektrarne, upoštevajoč vse stroške gradnje, obratovanja, skladiščenja in financiranja, za ekonomsko sprejemljivost in konkurenčnost dosega največ 70 EUR/MWh. Torej, 70 EUR/MWh naj bo vrednost, po kateri naj se ocenjuje konkurenčnost oz. nekonkurenčnost JEK2. Vrednost 70 EUR/MWh predlagamo iz petih razlogov, izmed katerih sta ključna prva dva.

Prvič, to je cena, glede katere sta se sporazumela EDF, francoski dobavitelj jedrske opreme, in francoska vlada. Predstavlja pričakovano stroškovno ceno prihodnjih jedrskih elektrarn v Franciji, ki je realna in sprejemljiva tako za investitorja kot za gospodarstvo in gospodinjstva (Euronews, 2023).⁵

Drugič, to so veleprodajne cene, ki jih za Evropo do leta 2060 napovedujejo različne analitične družbe (Energy Brainpool, 2023 ⁶ ; Ember, 2023 ⁷). Ocene temeljijo na letnem povprečju urnih cen na promptnem trgu za dan vnaprej, upoštevajoč mejne stroške proizvodnje električne energije iz zadnje elektrarne, ki na trg še dobavlja električno energijo za pokritje takratnega odjema. To je pristop, po katerem energetski trgi delujejo. Za scenarijski pristop pri prihodnjem razvoju evropskega elektroenergetskega sistema pa se uporablja podatke iz Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in drugih uradnih dokumentov EU, scenarijev Mednarodne agencije za energijo in drugih relevantnih akterjev. Na spodnjem grafu lahko vidimo ocene priznanega svetovalskega podjetja, Energy Brainpool, za tri scenarije razvoja evropskega elektroenergetskega sistema in kakšne veleprodajne cene se lahko glede na njih pričakuje v Evropi. Vidimo lahko, da se v osnovnem scenariju cena od leta 2030 do 2060 giblje okoli 70 EUR/MWh, v scenariju hitrejšega razvoja OVE (GoHydrogen) cena variira okoli 60 EUR/MWh in v scenariju mednarodnih tenzij med 100 in 110 EUR/MWh (Energy Brainpool, 2023, n.p.).

Urne cene bodo zaradi velike penetracije OVE močno variirale (od negativnih do več kot 150 EUR/MWh), a se bo – kot omenjeno – letno povprečje urnih veleprodajnih cen v osnovnem scenariju gibalo okoli 70 EUR/MWh (Energy Brainpool, 2023, n.p.).

Še nižje veleprodajne cene predvideva analitični možganski trust Ember, kjer se v osnovnem scenariju (glej 2030 – Baseline scenario na spodnjem grafu) za leto 2030 predvideva cene od 50 do 57 EUR/MWh (Ember, 2023, str. 6). V primeru še hitrejše širitve poceni OVE analitiki družbe Ember pričakujejo še hitrejši padec veleprodajnih cen električne energije (glej 2030 – Ambitious scenario na spodnjem grafu). Z vedno večjo penetracijo OVE se pričakuje, da se bo trend nadaljeval ali vsaj ustalil tudi v prihodnje.

Tretjič, to je vrednost, ki bi jo lahko po izračunih prof. dr. Jožeta P. Damijana iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v primeru optimalnega vodenja projekta dosegla JEK2 (Energetika.net, 2024). ⁸

Četrtič, cena 60 EUR/MWh, torej nekoliko nižje kot predlagana 70 EUR/MWh, je vrednost, glede katere se je nemška industrija sporazumela z nemško zvezno vlado kot cena, ki je sprejemljiva za dolgoročno obratovanje nemške industrije (DW, 2023). ⁹

In petič, to so okvirno trenutne borzne cene nemških terminskih pogodb za prihodnja leta (Cal25-28), torej cene, za katere tržni akterji menijo, da bodo veljale na trgu v prihodnjem obdobju (EEX, 2024). ¹⁰

Predlaganih 70 EUR/MWh kot vrednosti, ki predstavlja mejo za prihodnjo konkurenčnost JEK2, je glede na podano razlago dosegljiva vrednost. Ta na eni strani zagotavlja industriji konkurenčnost, na drugi pa – in to je ključno – predstavlja zagotovilo, da bo projekt dolgoročno vzdržen in da bo proizvajal električno energijo po ceni, za katero se pričakuje, da bo v prihodnje prisotna na trgu. Če bo stroškovna cena elektrarne višja kot tržna cena, JEK2 brez državne pomoči ne bo obratoval ali pa bodo višje cene energije morali nositi gospodinjstva in gospodarstvo. Zgolj s predlagano mejo ekonomske sprejemljivosti projekta se bo preprečilo, da objekta ne bo potrebno predčasno zapreti (z vsemi posledicami za državo, prebivalstvo in gospodarstvo), kot se to trenutno odvija pri TEŠ6.

b) Dodatni člen o dodatnih ekonomskih analizah in študijah

V resolucijo naj se doda člen, ki predvidi pripravo analize natančnosti ocenjevanja stroškov in koristi preteklih elektroenergetskih projektov z zaključki in priporočili, poglobljeno analizo tveganj projekta JEK2 ter neodvisni in strokovni pregled opravljenih analiz o projektu JEK2, razpisan s strani neodvisnih organov.

3. DODATNI ČLENI ZA ZAGOTOVITEV PRAVIČNE IN TRAJNOSTNE JEK2

a) Dodatni člen o globalni socialni in okoljski pravičnosti JEK2

V želji po zasledovanju globalne pravičnost in preprečitve izkoriščanja držav globalnega juga za dobrobit energetske oskrbe privilegiranih držav naj resolucija predvidi pripravo študije o načinih za minimizacijo negativnih okoljskih in družbenih posledic JEK2 skozi celoten življenjski cikel elektrarne (pridobivanje goriva in materialov, transport, skladiščenje odpadkov, …).

b) Dodatni člen o dolgoročni rešitvi visokoradioaktivnih odpadkov

Z namenom preprečitve, da bi se izziv skladiščenja visokoradioaktivnih odpadkov prelagal na prihodnje generacije in da bi stroške reševanja problema (npr. več milijardna gradnja skladišča) naknadno nosila država, tj. davkoplačevalci, naj se v resolucijo zapiše, da morata obstoječa jedrska elektrarna in potencialna nova jedrska elektrarna še pred končno investicijsko odločitvijo (FID) predstaviti načrte za dolgoročno rešitev tega izziva, stroške povezane s tem ter nenazadnje, zavezo, da se bo te stroške v zadostni meri vključilo v lastno stroškovno ceno elektrarne in tako zbrana sredstva nakazovalo v za to vzpostavljen organ (po principu delovanja Sklada RS za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško).

c) Dodatni člen o zagotovitvi državnega okvirja, ki bo omogočal nadaljnjo pospešeno širjenje sončnih in vetrnih elektrarn po Sloveniji

V želji po preprečitvi, da bi priprave in potencialna gradnja JEK2 upočasnila širjenje sončnih in vetrnih elektrarn po Sloveniji oz. omilila državni okvir spodbud do OVE, naj se v resolucijo zapiše, da se bo v najkrajšem možnem roku zagotovilo in javnosti predstavilo regulatorni okvir, ki bo preprečeval takšne razvoj dogodkov.

• ¹ https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175032112
• ² https://ember-climate.org/insights/research/european-electricity-review-2023/ str.16
• ³ http://vrs-3.vlada.si/MANDAT22/vladnagradiva.nsf/71d4985ffda5de89c12572c3003716c4/5431593b67453957c1258aed00501446/$FILE/VG%20-%20resolucija.pdf
• ⁴ https://mzpp.si/odzivi/predlogi-gibanja-mladi-za-podnebno-pravicnost-za-transparentne-in-strokoven-nacin-upravljanja-projekta-nove-jedrske-elektrarne-do-referenduma/
• ⁵ https://www.euronews.com/business/2023/11/13/edf-hours-away-from-energy-agreement-with-french-government
• ⁶ https://energypost.eu/eu-energy-outlook-to-2060-power-prices-and-revenues-predicted-for-wind-solar-gas-hydrogen-more/
• ⁷ https://ember-climate.org/press-releases/cee-can-lower-electricity-prices-by-a-third-by-2030-with-ambitious-wind-and-solar-deployment/
• ⁸ https://www.energetika.net/novice/elektricna-energija/strokovnjak-cena-elektrike-iz-jek2-bi-lahko-bila-60-70-eur
• ⁹ https://www.dw.com/en/germany-considers-electricity-price-cap-to-support-industry/a-65531798
• ¹⁰ https://www.eex.com/en/market-data/power/futures#%7B%22snippetpicker%22%3A%2228%22%7D

V gibanju Mladi za podnebno pravičnost smo se v zadnjih mesecih angažirali okoli referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem (JEK2). Tako smo med drugim konec januarja na odločevalce naslovili javno pismo, imeli sestanke s koalicijskimi strankami, za Sobotno prilogo časopisa Delo napisali strokoven članek in na začetku marca izvedli novinarsko konferenco. Pri vseh naših aktivnostih smo opozorili, da nas na JEK2 vezane aktivnosti vse preveč spominjajo na ponovitev zgodbe TEŠ6 in da je za referendum še prezgodaj, saj sam investitor pravi, da bodo vsi podatki za odločanje znani šele leta 2028. Nedaven predlog za razpis posvetovalnega referenduma, zapisan v navijaškem tonu s prikrojenim vprašanjem in polresnicami, le poglablja občutek reprize zgodbe TEŠ6.

Da bi pristop vendarle pomagali preusmeriti ter poskušali delovanje naravnati v čim bolj transparentno in strokovno smer, vam v nadaljevanju pošiljamo konkretne predloge. Predlogi se večinsko navezujejo na Delovno skupino Vlade RS za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2 (v nadaljevanju: delovna skupina), saj je ta skupina trenutno osrednje in tudi edino telo vodenja in koordinacije projekta, v kateri sodelujejo ključna ministrstva, investitor in operater elektroenergetskega omrežja. S spodaj predlaganimi ukrepi lahko naredite proces transparenten in strokoven, javnosti omogočite celovito in nepristransko informiranost, zagotovite legitimnost procesu načrtovanja projekta ter omejite moč partikularnih interesov v tej zgodbi. S tem boste sledili koalicijski pogodbi, kjer ste se zavezali k transparentnosti, neodvisnosti in informiranosti v zvezi z JEK2. Še več, s celovitim okvirjem upravljanja lahko dejansko pospešite postopke in sam projekt, saj opisani predlogi omejujejo možnost nepravilnosti, korupcije, tožb in javnih konfliktov v prihodnje. Hkrati lahko s sprejemom predlaganim ukrepov povečate možnost zmage na referendumu, saj se bodo v nasprotnem primeru ljudje počutili zavedene, imeli bodo občutek, da se projekt odvija za polnjenje privatnih žepov, in da jih želijo politiki peljati žejne čez vodo. Tako bodo glasovali proti.

V zvezi z delovanjem delovne skupine predlagamo:

1. Vladi Republike Slovenije, da spremeni svoj Sklep o ustanovitvi Delovne skupine Vlade Republike Slovenije za koordinacijo projekta JEK2 (v nadaljevanju: sklep) skladno s predstavljenimi predlogi in da to upošteva pri pripravi zakona o JEK2 ter
2. delovni skupini, da ustrezno prilagodi Poslovnik Delovne skupine za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2 (v nadaljevanju: poslovnik) skladno s 1 Predlogi so bili pripravljeni ob sodelovanju s pravniki iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) in drugimi strokovnjaki. predstavljenimi predlogi in izvede druge potrebne ukrepe za povečanje transparentnosti v načrtovanju projekta JEK2.

1. Razširitev delovne skupine z zainteresiranimi deležniki ter proces njihovega izbora

Z namenom zagotavljanja transparentnosti in strokovnosti procesa delovanja delovne skupine predlagamo razširitev nabora posameznikov/ic, ki se lahko vključujejo v dejavnost delovne skupine. Predlagamo, da se obstoječa delovna skupina razširi s štirimi predstavniki zainteresirane javnosti. Omenjeni predstavniki bi se formalno imenovali zainteresirani deležniki ter bili dodatna kategorija ob članih, aktivnih udeležencih in ostalih prisotnih v delovni skupini.

a) V sklepu vlade se določi število zainteresiranih deležnikov in splošen proces identifikacije le-teh. Izbrani posamezniki v skupini delujejo kot predstavniki svoje interesne skupine. Novi člani/ce minimalno obsegajo:

• Predstavnik/ca in namestnik/ca civilne družbe: izbira predstavnika preko postopka Zavoda center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS);
• Predstavnik/ca in namestnik/ca gospodarstva: izbira predstavnika preko reprezentativnih delodajalskih organizacij;
• Predstavnik/ca in namestnik/ca lokalnih skupnosti: izbira predstavnika preko reprezentativnih županskih/občinskih organizacij;
• Predstavnik/ca in namestnik/ca znanstveno-raziskovalnega sektorja: izbira predstavnika s strani javnih univerz, Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter raziskovalnih inštitutov.

b) V poslovniku se predpiše postopek izbiranja predstavnikov zainteresiranih deležnikov. Sledi naj se ustaljenim procesom (npr. imenovanje v Podnebni svet, 145. člen ZVO-2; Projektni svet za civilni nadzor nad drugim tirom, 5. člen Poslovnika Vlade RS, …). Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, imenuje štiri predstavnike in njihove namestnike, izhajajoč iz točke 1a). Vlada naj pri teh zainteresiranih deležnikih upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, to je najmanj 50-odstotno zastopanost enega spola. Posameznik/ca mora imeti izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali družboslovne smeri, pridobljeno po dokončanem programu najmanj druge bolonjske stopnje visokošolskega izobraževanja. Za člana ne sme biti imenovana oseba, ki je zaposlena pri gospodarskem subjektu, organu ali drugi organizaciji (v nadaljnjem besedilu: organizacija), ki je v kakršnikoli vlogi vključena v izvajanje projekta JEK2 ali ima v tej organizaciji lastniški delež ali druge pravice, na podlagi katerih ima pravico do udeležbe na dobičku take organizacije, glasovalne pravice v kateremkoli organu take organizacije, ali je od nje v zadnjih treh letih prejela kakršnokoli denarno plačilo. V izboru za zainteresiranega deležnika s področja civilne družbe so lahko tudi člani/ce organizacij civilne družbe, ki niso pravne osebe, pod pogojem, da je društvo oziroma organizacija civilne družbe aktivna vsaj dve leti in da se je pri svojem delovanju ukvarjala s projektom JEK2. Imenovanje zainteresiranih deležnikov naj se odvije do konca aprila letošnjega leta.

2. Okvir delovanja in pristojnosti zainteresiranih deležnikov

a) Zainteresirani deležniki imajo omogočen dostop do vseh dokumentov, analiz in ostalih informacij, vezanih na JEK2, do katerih lahko dostopajo tudi člani in aktivni udeleženci delovne skupine. To velja tudi v primeru poslovnih skrivnosti in tajnih podatkov, za rokovanje s katerimi se izvede ustrezne postopke in podpiše ustrezne dokumente.

b) Zainteresirani deležniki so vključeni v vse korespondence, v katere so vključeni člani delovne skupine in aktivni udeleženci.

c) Zainteresirani deležniki so vabljeni na vse seje, na katere so vabljeni člani in aktivni udeleženci delovne skupine. Ko se glasuje o sklepih, zainteresirani deležniki razen v izjemnih situacijah (glej naprej) ne sodelujejo pri glasovanju članov in aktivnih udeležencev. Kljub temu o sklepih glasujejo ločeno. Njihovo glasovanje ne vpliva na izid rezultata, se pa zapiše v zapisnik srečanja.

d) Zainteresirani deležniki imajo na sejah možnost posredovanja lastnih mnenj, podajanja pobud in postavljanja vprašanj, na katere je obvezen odgovor s strani članov in aktivnih udeležencev. Za vprašanja in pobude, ki se ne dotikajo točk dnevnega reda, je na koncu vsake seje razpisana za to namenjena točka z maksimalnim trajanjem petnajstih minut. Če ni dovolj časa za odgovor na vprašanja oz. pobude, se na te odgovori pisno do prihodnjega sestanka, na katerem se lahko to temo ponovno odpre v zgoraj omenjeni točki na koncu seje.

e) Zainteresirani deležniki so vabljeni na seje relevantnih delovnih teles (Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor,..) in točke dnevnega reda sej Vlade RS, vezane na JEK2.

f) V primeru ustanavljanja novih delovnih skupin oz. podobnih organov izven obstoječe delovne skupine ali podskupin znotraj obstoječe delovne skupine se v njih avtomatično imenuje predstavnika zainteresiranih deležnikov iz vrst civilne družbe. Ostali zainteresirani deležniki so v omenjene skupine vabljeni glede na relevantnost njihovega področja delovanja in sklepa delovne skupine.

3. Celovito sodelovanje in komunikacija z javnostjo

Z namenom zagotovitve informirane odločitve javnosti na morebitnem referendumu o JEK2 se v poslovniku določi naslednje:
a) Redno poročanje javnosti o poteku projekta JEK2
b) Komunikacijska strategija za čas referenduma
c) Spletna stran
d) Javne regionalne razprave

a) Redno poročanje javnosti o poteku projekta JEK2

Delovna skupina naj redno, vsaj mesečno, celovito poroča javnosti o svojih aktivnostih in poteku projekta JEK2. Na predstavitvi naj ob osrednjih predstavnikih delovne skupine sodeluje vsaj predstavnik zainteresiranih deležnikov iz vrst civilne družbe, prisotnost pa naj bo omogočena tudi drugim zainteresiranim deležnikom. Na predstavitvi naj se predstavi vsebino, ki jo z vsaj 90% večino potrdijo člani¹ , torej predstavniki ministrstev, medtem ko se tistim članom, ki se z vsebino ne strinjajo, omogoči predstavitev ločenega mnenja. Enako velja za zainteresirane deležnike, ki imajo pravico, da na dogodkih rednega poročanja javnosti ločeno predstavijo svoje mnenje.

b) Širša komunikacijska strategija do referenduma

V času referenduma naj delovna skupina in njeni predstavniki, ko govorijo v imenu delovne skupine, zavzamejo nevtralno držo ter podajajo objektivne in znanstveno preverjene informacije. Znotraj delovne skupine naj se pripravi okvir komuniciranja o referendumu in projektu JEK2, ki naj bo potrjen soglasno s strani članov, z njim pa morajo soglašati tudi zainteresirani deležniki. Poleg predlaganih sprememb poslovnika naj delovna skupina z zgoraj opisanim namenom informiranja javnosti o JEK2 izvede tudi naslednje ukrepe:

c) Vzpostavitev spletne strani

Z namenom zagotavljanja pravice splošne javnosti in medijev do dostopa in pregleda informacij povezanih s projektom JEK2 predlagamo, da se vzpostavi spletna stran o projektu JEK2, na katerem bodo objavljene vse ključne informacije o projektu. Z okvirjem in informacijami, predstavljenimi na spletni strani, naj soglašajo predstavniki zainteresiranih deležnikov. Spletna stran naj med drugim vsebuje:

• krovni pregled in časovnica projekta JEK2;
• zapisniki sej in sestankov ter načrtovani prihodnji koraki delovne skupine;
• na delovni skupini obravnavana gradiva z zakritimi poslovnimi skrivnostmi in zakritimi podatki iz dokumentov, ki so v izdelavi, njihovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine;
• predstavitev ažuriranih ključnih kazalnikov uspešnosti projekta;
• seznam uporabnega strokovnega gradiva (tehnično, pravno, ekonomsko, družboslovno,..);
• telefonska številka in kontakt za vprašanja in predloge javnosti;
• objava prejetih vprašanj in odgovorov nanje.

d) Organizacija in izvedba javnih regionalnih razprav za najširšo javnost o dveh scenarijih razvoja elektroenergetskega sistema

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naj skupaj z delovno skupino pripravi okvir razprav za najširšo javnost o dveh scenarijih razvoja elektroenergetskega sistema pri nas, predstavljenih na objektiven in neodvisen način. Vsebinsko in izvedbeno naj razprave obsegajo:

• Predstavitev dveh scenarijev razogljičenja elektroenergetskega sistema v Sloveniji, enega temelječega zgolj na obnovljivih virih energije (OVE) ter drugega na jedrski energiji in OVE. Temeljita naj na scenarijih, podanih v zadnji verziji osnutka Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in pripravljenih s strani Instituta Jožef Stefan Centra za energetsko učinkovitost s partnerji.
• Scenarija naj bosta predstavljena najmanj iz petih vidikov: tehničnega, ekonomskega, družbenega, podnebnega in naravovarstvenega; – Predstavi naj se tudi rezultate nedavnih analiz o JEK2, izvedenih oz. financiranih s strani investitorja;
• Izvedbo in vodenje razprav naj prevzame za to usposobljena institucija, izbrana na razpisu, objavljenem s strani MOPE. Ta naj poskrbi tudi za vnaprejšnjo posredovanje javnosti razumljivih informacij o obeh scenarijih;
• Razprave naj bodo regijske in se odvijajo po različnih regijah po Sloveniji. Razprave naj se snema in objavi na spletni strani;
• Razprav naj se udeležijo vsaj predstavniki ministrstva, pristojnega za energijo, IJS in delovne skupine. Pri slednjem naj bodo prisotni ključni predstavniki članov, aktivnih udeležencev in zainteresiranih deležnikov.
• Po koncu regijskih razpravah naj člani pripravijo povzetek vseh srečanj z zaključki oz. skepi, s katerim morajo soglašati zainteresirani deležniki. Ta vsebina naj predstavlja eno od podlag za nadaljnje delo delovne skupine.

4. Dodatni predlogi za aktivnosti pred referendumom

Delovna skupina naj izvede dodatne ukrepe za zagotovitev transparentnosti v načrtovanju JEK2, in sicer:

a) Člani delovne skupine in zainteresirani deležniki brez aktivnih udeležencev in državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade, torej zgolj predstavniki ministrstev in zainteresiranih deležnikov, naj Državnemu zboru predlagajo referendumsko vprašanje o JEK2. Referendumsko vprašanje naj bo potrjeno soglasno. Glasovalno pravico naj imajo člani in zainteresirani deležniki.

b) V primeru, da Državni zbor ne upošteva predloga referendumskega vprašanja, podanega s strani delovne skupine, naj člani in zainteresirani deležniki sprejmejo mnenje o ustreznosti predlaganega vprašanja s strani Državnega zbora. Pozicija delovne skupine do referendumskega vprašanja naj bo sprejeta soglasno. Glasovalno pravico imajo člani in zainteresirani deležniki;

c) Člani delovne skupine in zainteresirani deležniki naj na majskem srečanju, ki naj bo organizirano pred majsko sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor oz. sejo, na kateri bo odbor odločal o predlogu o referendumu, sprejmejo mnenje o ustreznosti referendumskega vprašanja, ki je zapisano v Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo s prvopodpisanimi mag. Borutom Sajovicem, Jelko Godec, Janezom Ciglerjem Kraljem in Janijem Prednikom.

d) Skupaj z SDH naj člani delovne skupine in zainteresirani deležniki pripravijo razpis za izvedbo analize natančnosti ocenjevanja stroškov in koristi preteklih elektroenergetskih projektov z zaključki in priporočili. Delovna skupina naj predlaga, da nadzorni svet GEN Energija vodstvu družbe svetuje upoštevanje teh zaključkov in priporočil. Sredstva za izvedbo analize naj zagotovi investitor;

e) Skupaj z SDH naj člani delovne skupine in zainteresirani deležniki pripravijo razpis za izvedbo poglobljene analize tveganj, upoštevajoč med drugim spremembo cene projekta, spremembo tržne cene električne energije, povišanje stroškov gradnje skladišča za visokoradioaktivne odpadke in spremembo energetske mešanice v Evropi. Analizo se predstavi javnosti (poglavje 3), hkrati pa naj skupina nadzornemu svetu GEN Energije predlaga, da naj vodstvu družbe svetuje upoštevanje teh zaključkov in priporočil. Sredstva za izvedbo analize naj zagotovi investitor.

f) Skupaj z SDH naj člani delovne skupine in zainteresirani deležniki pripravijo razpis za izvedbo neodvisnega in strokovnega pregleda opravljenih analiz. Te analize morajo biti opravljene še pred referendumom ter predstavljene javnosti (poglavje 3). Sredstva za njihovo izvedbo naj zagotovi investitor.

g) Člani delovne skupine in zainteresirani deležniki naj pripravijo razpis za študijo, ki bo identificirala možnosti, kako naj se v primeru odločitve za izgradnjo minimizirajo negativne okoljske in družbene posledice JEK2 skozi celotno dobavno verigo (pridobivanje goriva in materialov, transport, skladiščenje odpadkov, …). Študijo naj se predstavi javnosti (poglavje 3) in predlaga nadzornemu svetu, da vodstvu družbe svetuje upoštevanje le-te.

h) Člani delovne skupine in zainteresirani deležniki naj pozovejo MOPE in Vlado RS k pripravi ukrepov, kako se bo zagotovilo, da trenutni jedrski postopki in potencialna gradnja JEK2 ne bodo vplivali na upočasnitev širjenja OVE v Sloveniji. Slednji so ključna rešitev za takojšnje znižanje toplogrednih plinov in procesi, vezani na JEK2, ne smejo vplivati na njih. Takšno poročilo mora biti pripravljeno še pred referendumom ter predstavljeno javnosti (poglavje 3).

5. Zakon o JEK2

V prihajajoči zakon o JEK2 naj se vsebinsko vključi določbe, predlagane zgoraj, in se jih smiselno nadgradi.

¹ Kot razumemo klasifikacijo funkcij članov in aktivnih udeležencev, izhajajoč iz https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/delovna-skupina- za-koordinacijo-pripravljalnih-aktivnosti-na-projektu-jek2/ in zapisnikov sej, so člani predstavniki ministrstev, aktivni udeleženci pa predstavniki investitorja, sistemskega operaterja in obstoječe jedrske elektrarne v Krškem. Takšno distinkcijo uporabljamo tudi skozi tekst.

Četrtek 9.11.2023, ob 17:00 na Prešernovem trgu 📣

Etnično čiščenje Palestink in Palestincev se stopnjuje. Palestinski boj, proti imperializmu, za svobodno Palestino ne sme pojenjati tako kot medijsko poročanje.

Politika kapitalističnega centra omogoča in celo spodbuja ravnanje Izraela. Izrael deluje kot “policist” imperialističnih sil na Bližnjem vzhodu! Namesto da bi kapitalistični center obsodil izraelske imperialistične politike ter z Izraelom prekinil gospodarsko in politično sodelovanje, aktivno podpira genocid nad Palestinkami in Palestinci zaradi lastnih interesov in “dobrih političnih” odnosov.

𝐍𝐮𝐣𝐧𝐨 𝐣𝐞, 𝐝𝐚 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐚 𝐨𝐩𝐨𝐳𝐨𝐫𝐢 𝐧𝐚 𝐧𝐞𝐯𝐚𝐫𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐢𝐧 𝐧𝐞𝐬𝐩𝐫𝐞𝐣𝐞𝐦𝐥𝐣𝐢𝐯𝐨𝐬𝐭 𝐢𝐳𝐯𝐫š𝐢𝐭𝐯𝐞 𝐠𝐞𝐧𝐨𝐜𝐢𝐝𝐚 𝐧𝐚𝐝 𝐏𝐚𝐥𝐞𝐬𝐭𝐢𝐧𝐤𝐚𝐦𝐢 𝐢𝐧 𝐏𝐚𝐥𝐞𝐬𝐭𝐢𝐧𝐜𝐢, 𝐬𝐞 𝐳𝐚𝐯𝐳𝐚𝐦𝐞 𝐳𝐚 𝐭𝐚𝐤𝐨𝐣š𝐧𝐣𝐨 𝐩𝐫𝐞𝐧𝐞𝐡𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐧𝐚𝐩𝐚𝐝𝐨𝐯 𝐧𝐚 𝐆𝐚𝐳𝐨 𝐢𝐧 𝐧𝐚 𝐙𝐚𝐡𝐨𝐝𝐧𝐞𝐦 𝐛𝐫𝐞𝐠𝐮. V tej luči naj sprejme konkretne ukrepe proti Izraelu in se za to zavzame tudi v okviru EU: prekine diplomatske odnose z Izraelom, uvede vojaški embargo in sankcije ter zahteva nepristransko preiskavo morebitnih vojnih hudodelstev in zločinov zoper človečnost.

Zahtevamo takojšnje ukrepanje in ustavitev izvajanja genocida nad Palestinkami in Palestinci!

Delavstvo po celem svetu se organizira ✊️ Skozi shode, okupacije univerz, blokade orožarskih industrijskih obratov in dobav ter ostale infrastrukture izražajo solidarnost s Palestinci.

Stopnjujmo protiimperialistični boj po celem svetu, gradimo solidarnost in odpor!

Skupaj stojimo za mir in Palestino ✌️🍉

Več informacij in odgovor na vprašanje “Kaj lahko naredimo?” najdete na spletni strani https://www.palestina.si/ustavimo-genocid-koncajmo-apartheid/

V torek, 30. januarja 2024, se bo odvilo Srečanje o energetski samooskrbi Slovenije in dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji. Organizira ga predsednik vlade dr. Robert Golob, nanj pa je povabil predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar, predsednico Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urško Klakočar Zupančič, predsednike parlamentarnih strank ter poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti. Na srečanju bo beseda tekla predvsem o tem, kako zastaviti proces odločanja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2). JEK2 predstavlja medgeneracijski projekt, ki bo izjemno pomembno določal razvoj naše države. Ker bo investicija znašala več milijard EUR, so se okoli projekta že začeli zgrinjati akterji, ki v projektu vidijo možnost nabiranja političnih točk in lastnih, kapitalskih koristi. Zadnja točka na tej poti je pred kratkim podan predlog za razpis posvetovalnega referenduma glede JEK2 s strani SDS.

V nadaljevanju bomo na treh primerih prikazali, kako se pri JEK2 odvija repriza zgodbe šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). Nato pa bomo podrobneje obrazložili, zakaj menimo, da sta spodnja predloga najboljša pozicija odgovorne politike, ki si želi zasledovati strokovne in transparente odločitve o JEK2:

• Zavrnitev pobude SDS o razpisu posvetovalnega referenduma o JEK2. Zaveza za razpis referenduma, ko bodo pripravljene in preverjene vse potrebne strokovne analize ter rezultati na razumljiv način predstavljeni javnosti.
• Deset konkretnih in izvedljivih ukrepov za vzpostavitev okvirja za transparentno, strokovno in odgovorno vodenje projekta JEK2 do izvedbe samega referenduma in končne investicijske odločitve. Ukrepi obsegajo področja transparentnosti, analize in obvladovanja tveganj ter neodvisnih pregledov.

Če naštejemo tri najbolj očitne primere, ki delujejo kot repriza zgodbe TEŠ6 in nas silijo k temu, da vam danes pišemo.

• Leta 2021 se je pod preteklo vlado Janeza Janše pripravljala Dolgoročna podnebna strategije Slovenije do leta 2050 (DPSS). Ta je še v javno objavljenem vladnem gradivu enakovredno upoštevala dva scenarija razogljičenja elektroenergetskega sistema (100% OVE scenarij ter OVE + jedrski scenarij). Nato se je dan pred sejo vlade besedilo spremenilo na način, da je potrjevalo zgolj jedrsko opcijo. In to čeprav je v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) zapisano, da je glede odločanja o jedrski energiji potrebna “celovita preučitev možnosti dolgoročne rabe jedrske energije (ekonomske in druge strokovne analize), na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne«. Te analize do sprejema DPSS še niso bile pripravljene, niti ni bil izveden obvezen postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) v skladu z evropsko zakonodajo. Od takšnega manevra so se distancirali strokovnjaki Centra za energetsko učinkovitost (CEU) Inštituta Jožefa Štefana, ki so pripravljali besedilo strategije (Izbira jedrskega scenarija v dolgoročni podnebni strategiji Slovenije, Dnevnik, 17. september 2021). Tako je pretekla vlada Janeza Janše zaobšla slovensko, evropsko in mednarodno zakonodajo ter izsilila vpis izključno jedrskega scenarija v DPSS. Vse to z razlogom, da je dokument služil kot navidezno strokovna, strateška podlaga za pridobitev energetskega dovoljenja za JEK2. Takšno jasno kršenje slovenske in evropske zakonodaje ter izigravanje postopkov nas skrbi, saj nas vse preveč spominja na dogajanje v zvezi z TEŠ6.
• Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v preteklem obdobju prevzela vlogo najglasnejšega in najbolj udarnega zagovornika jedrske energije v Sloveniji. Tako pravijo, da “brez dodatnih jedrskih kapacitet slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti” (GZS za energetsko neodvisnost, podnebno nevtralnost in JEK 2, Naš stik, 31. maj 2023) ter pripravljajo vprašljive študije o JEK2, ki jih je zavrnil celo generalni direktor družbe GEN Energija (Dejan Paravan z Gen energije o izvedbi JEK-a 2, Odmevi, 16. junij 2023). Še več, gospodarstvo takšne trditve podaja v času, ko cena električne energije iz JEK2 sploh še ni znana, stroškovne cene električne energije iz nedavno zgrajenih evropskih jedrskih elektrarn (npr. Olkiluoto 3 ) oz. evropskih jedrskih elektrarn v gradnji (npr. Hinkley Point C) pa presegajo trenutne terminske pogodbe električne energije za prihodnja leta (EEX German Power Futures Cal25-27, 26. januar 2024). Ob navedbe GZS se je na 44. nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor obregnil tudi mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES in predsednik Energetske zbornice Slovenija (11. januar 2024). Takšno popreproščeno govorjenje GZS za strokovne debate ni primerno ter nas spominja na zavajanja, ki so se odvijala v času TEŠ6. Za tehtno odločitev glede JEK2 potrebujemo več strokovnosti.
• V mandatu trenutne vlade sta opozicijski stranki SDS in NSi storili vse, kar je bilo v njuni moči, da sta blatili in napadali predstavnike vlade čes da naj bi storili premalo za spodbujanje gradnje JEK2. Govorili so, da so besede ministra Kumra o zamiku časovnice izgradnje JEK2 za “kazenski pregon in odškodninsko odgovornost vlade” ter sklicevali sejo komisije za nadzor javnih financ (Ostri odzivi po Kumrovem intervjuju za N1: »izjava za kazenski pregon«, N1, 14. marec 2023). Zadevo so pripeljali do absurda z nedavno vložitvijo predloga za razpis posvetovalnega referenduma o JEK2 z zavajajočim vprašanjem, ne da bi bile kakršnekoli resne analize in študije o JEK2 že opravljene. Z napadi vseh vrst postopno gradijo teren, da bi, kot lucidno prikaže v knjigi NepoTEŠeni raziskovalni novinar Primož Cirman na primeru afere TEŠ6, investicijo pripeljali do točke, ko je več ne bo mogoče ustaviti.

Trije podani primeri predstavljajo le vrh ledene gore. Z željo po preprečitvi nadaljevanja nestrokovnih in zavajajočih aktivnosti različnih akterjev ter v želji po odgovorni politiki in strokovni odločitvi o JEK2 v nadaljevanju podajamo podrobnejšo opredelitev naših dveh predlogov, predstavljenih v uvodu. Prvi se dotika referenduma, drugi pa okvirja za transparentno, strokovno in odgovorno vodenje projekta JEK2.

Zavrnitev pobude SDS o razpisu posvetovalnega referenduma o JEK2. Zaveza za razpis referenduma, ko bodo pripravljene in preverjene vse potrebne strokovne analize ter rezultati na razumljiv način predstavljeni javnosti.

Pobudo SDS o razpisu posvetovalnega referenduma naj se zavrne iz razlogov navedenih zgoraj. Referendum naj se – ne glede na vprašanje – izvede, ko bo znanih več podatkov tako od investitorja kot od strokovne, neodvisne institucije, financirane s strani države, ki naj najkasneje do konca 2026 pripravi dva scenarija (100% OVE ter OVE+JE). Te podatki naj vsebujejo rezultate o ekonomskih, tehničnih, podnebnih, naravovarstvenih in družbenih aspektih obeh scenarijev. O teh dveh scenarijih naj se tudi odloča na referendumu. Razgrnitev rezultatov naj izvaja strokovna institucija, financirana s strani države, ki naj vsebino na razumljiv način predstavi javnosti tako preko fizičnih dogodkov po vsej Sloveniji kot digitalno. V izogib politično motiviranim referendumom naj sklep o referendumu predhodno poda tudi skupina civilnega nadzora (glej nadaljevanje).

Deset konkretnih in izvedljivih ukrepov za vzpostavitev okvirja za transparentno, strokovno in odgovorno vodenje projekta JEK2 do izvedbe samega referenduma in končne investicijske odločitve. Ukrepi obsegajo področja transparentnosti, analize in obvladovanja tveganj ter neodvisnih pregledov.

Transparentnost:

• Vzpostavitev javnega civilnega nadzora, ki naj ima zagotovljen dostop do podatkov, zagotovljena sredstva za delovanje in lahko ob vnaprej določenih večjih nepravilnostih ustavi postopek. Izbor članov in članic naj poteka preko razpisa, končna struktura pa naj zajema posameznice in posameznike različnih starosti, spolov in znanj (ekonomija, pravo, varstvo okolja, geologija, sociologija, jedrska tehnika, elektrotehnika, …). Kandidati morajo biti neodvisni (brez članstva v politični stranki, …) in z visoko stopnjo integritete (brez kartotek, brez sodnih postopkov, ..).
• Dodaten član v delovni skupini za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2, izbran preko uradnega postopka pristojnega ministrstva/vlade ob sodelovanju s Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Posameznik mora imeti primerne kompetence za izvajanje dotične naloge.
• Redno in pregledno poročanje javnosti o procesih in poteku projekta JEK2 preko spletne strani, periodičnih novinarskih konferenc (potencialno skupaj s skupino civilnega nadzora) in drugimi pristopi. Na spletni strani naj bo objavljen investicijski program, organizacijska struktura vodenja projekta, ažurni ključni kazalniki uspešnosti projekta in druga relevantna dokumentacija. Novinarske konference naj se odvijajo periodično, upoštevajoč preteklo dogajanje, a ne manjkrat kot enkrat na tri mesece.
• Odpre naj se telefonsko linijo za vprašanja državljanov glede JEK2. Linija naj bo odprta po vnaprej znanem urniku, preko nje pa naj državljani izvedo želene informacije ali se pogovorijo o skrbeh in strahovih glede jedrske energije.
• Organiziranje javnih razprav o JEK2, vodenih s strani za to usposobljene institucije in plačanih s strani države, na katere je vabljena najširša javnost. Pred organizacijo razprav so naj ključni podatki objavljeni in javnosti posredovani na razumljiv način. Organizirajo naj se vsaj štirje regionalni posveti.
• Podpisovanje političnih dokumentov podpore projektu naj steče šele, ko so znani ključni ekonomski, tehnični, družbeni in okoljski vidiki projekta.

Analiza in obvladovanje tveganj:

• Izvede naj se strokovna analiza natančnosti ocenjevanja stroškov in koristi preteklih projektov v elektroenergetskem sektorju z jasnimi zaključki in priporočili, kako naj se vodi prihodnje velike infrastrukturne projekte v državi. Razpis naj objavi in ga financira Ministrstvo za finance ob pomoči Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
• Izvede naj se poglobljena analiza tveganj projekta JEK2 v skladu z dobro prakso v najrazvitejših državah, upoštevajoč predvsem ključne ekonomske spremenljivke projekta (sprememba cene projekta, sprememba cene električne energije, dodatni stroški gradnje skladišča visokoradioaktivnih odpadkov, …). Razpis naj objavi Ministrstvo za finance, financira pa ga investitor.
• Pogodbe o delu naj se podpisujejo preko sodobnih pogodbenih struktur z jasno delitvijo tveganj z izvajalci (zamude, višji investicijski stroški, …) nad čemer naj bdijo za to pristojne državne institucije.

Neodvisni pregled:

• Ko bodo potrebne študije zaključene, naj se izvede pregled le-teh s strani strokovnih institucij. Te naj bodo zbrane na razpisih Ministrstva za finance, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in ostalih pristojnih ministrstev ter plačane s strani investitorja.